Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsi podatki, ki jih potniki iz tretjih držav ob rezervaciji leta v Slovenijo in v nasprotni smeri posredujejo letalskemu prevozniku, so zakonsko dostopni tudi policiji. Ta poudarja, da je varovanje teh zagotovljeno, informacijska pooblaščenka in varuh človekovih pravic pa opozarjata na pretirano poseganje v pravico do zasebnosti.
Zbiranje podatkov o letalskih potnikih je eno od določil novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki jo je državni zbor sprejel februarja. Pred tem je slovenska policija na podlagi zakona o letalstvu od nekaterih prevoznikov pridobivala le nekatere podatke potnikov, ki so leteli v države zunaj schengenskega območja.
Po novem PNR-podatke, torej vse, ki jih potniki vpišejo ob rezervaciji leta, na primer način plačila in število sopotnikov, zbirajo in obdelujejo samodejno za vse, ki v Slovenijo potujejo iz držav, ki niso v schengenskem območju, in obratno. Za druge evropske države bo to začelo veljati marca prihodnje leto.
Letalski prevozniki bodo podatke potnikov posredovali policiji 24 ur pred načrtovanim letom in takoj po vzletu. Samodejno bodo preverjeni po vnaprej določenih ocenjevalnih merilih, skladnih s potovalnimi vzorci storilcev terorističnih ali drugih hudih kaznivih dejanj.
»Slovenija je zaradi geografskega položaja pomembna tranzitna država, skozi katere potekajo ključne tihotapske poti kriminalnih združb,« pravi predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija. Obdelava podatkov letalskih potnikov je eden od novih pristopov odkrivanja in preprečevanja teh dejanj, pojasnjuje.
Začenja Adria Airways
Policija bo letalske prevoznike zaradi zahtevnosti procesa v sistem zbiranja podatkov vključevala postopno. Prva je k temu zaradi ustreznih podatkovnih formatov pristopila Adria Airways. »Prenos se izvaja po varovanih kanalih, ki se že uporabljajo v letalskem prometu po priporočilih mednarodnih letalskih organizacij,« pravijo v slovenski letalski družbi.
Informacijski sistem omogoča najvišjo raven transparentnosti varovanja podatkov, saj se vsi dostopi in aktivnosti uslužbencev, kot je posredovanje podatkov upravičencem, beležijo, zagotavljajo v policiji. Podatke bodo hranili devet mesecev po pridobitvi, po tem jih bodo blokirali, pred popolnim izbrisom pa bodo dostopni še 21 mesecev.
Prelesnikova: Policija posega
Zaradi nove določbe bodo potniki policiji morali posredovati podatke, ki jih sicer niso dolžni razkrivati državi, in to ne glede na to, ali so česa osumljeni ali ne, dodaja informacijska pooblaščenka: »Če potujete z letalom, ste torej sumljivi.« Po njenem mnenju bi namesto tega morala policija na podlagi vzorcev potovanj oceniti, kateri potniki ali leti so sumljivi, ter podrobno nadzorovati samo te.
Varuh: Novela je ustavno sporna
Zbiranje podatkov o letalskih potnikih je tudi po mnenju urada varuha za človekove pravice sporno, zato je ta prejšnji teden vložil zahtevo za ustavno presojo. V noveli zakona ni izpolnjena zahteva ustave po opredeljenosti, katere podatke smejo zbirati in obdelovati, so ocenili.
Njihovo posredovanje policiji o vseh potnikih je tudi zaradi boja proti terorističnim in drugim hudim kaznivim dejanjem sprejemljivo le do prihoda potnikov v načrtovano državo, pravijo. »Nadaljnja obdelava teh podatkov je ustavna le, če bi policija izkazala, da ji podatki o letalskem potniku res pomagajo v boju proti terorizmu,« dodajajo.
Stališčem informacijske pooblaščenke in urada varuha za človekove pravice pritrjuje tudi odločitev sodišča Evropske unije, ki je v julijski razsodbi v primeru sporazuma o prenosu podatkov o letalskih potnikih med EU in Kanado zapisalo, da ta posega v zasebnost državljanov in pravico do varstva osebnih podatkov, zato ni skladen z evropskim pravom in ne more biti sklenjen. Če bo evropski parlament potrdil razsodbo sodišča, bo to vplivalo tudi na novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki jo bodo morali prilagoditi evropski zakonodaji.
