Nova generacija študentov, stare stiske

Krovna organizacija študentov ŠOS opozarja, da se država premalo ukvarja z bivanjem študentov

Objavljeno
06. avgust 2019 06.00
Posodobljeno
06. avgust 2019 06.00
Najcenejše je bivanje v ljubljanskem Akademskem kolegiju, kjer študentje na mesec plačajo dobrih 42 evrov. FOTO: Voranc Vogel
Večina (tudi bodočih) študentov, ki so z glavo še na počitnicah, se že ukvarja z iskanjem bivališča za čas študija. Najcenejša rešitev je bivanje v študentskih domovih, kjer je že mogoče oddati vlogo za sprejem. Ker je v prestolnici tudi največ študentov, smo preverili cene in pogoje za sprejem v domove ter povpraševanje po najemnih stanovanjih na trgu.

Po podatkih šolskega ministrstva je bilo v študijskem letu 2018/2019 na višje- in visokošolske ustanove v državi vpisanih 65.640 študentov, podatkov za novo študijsko leto še nimajo. V preteklem je bilo največ oziroma 38.874 študentov v Ljubljani, v Mariboru jih je bilo 13.337, na Obali pa le 4925. Ker je v prestolnici največ študentov, je razumljivo, da je v 29 domovih na voljo tudi največ ležišč, skupaj 7321. V mariborskih študentskih domovih je 2663 ležišč, največje pomanjkanje pa čutijo študentje na Obali, saj je tam v domovih na voljo le 382 postelj.

In kakšni so kriteriji za sprejem v študentske domove v Ljubljani? Kot pojasnjujejo v Študentskem domu Ljubljana (ŠDL), mora biti kandidat slovenski državljan s statusom študenta, povprečni bruto dohodek na člana družine v minulem letu ne sme presegati 150 odstotkov povprečne bruto plače na zaposlenega v državi, stalno prebivališče pa mora biti oddaljeno vsaj 25 kilometrov od kraja študija. Razpis za 7321 ležišč že poteka in se izteče 16. avgusta.

72,08
evra znaša povprečna cena postelje v študentskih domovih v Ljubljani


»Kdor bo rok zamudil, ne bo mogel uveljaviti subvencije za bivanje v kraju študija. Vlogo lahko oddajo tudi tisti, ki čakajo na jesenski vpisni rok na fakulteto, tudi če ne vedo, ali bodo vpisani na visokošolski program,« pojasnjujejo v ŠDL. Prednostna lista za vselitev nove generacije študentov bo objavljena do 16. septembra, od sredine septembra do sredine oktobra pa bodo obravnavali vloge za podaljšanje subvencioniranega bivanja.

image
Študentje, ki želijo bivati v ljubljanskih študentskih domovih, morajo biti od kraja študija oddaljeni vsaj 25 kilometrov, izpolnjevati pa morajo še druge pogoje. FOTO:Voranc Vogel


Za ležišče od 42 do 127 evrov


V Ljubljani za novo študijsko leto načrtujejo zmanjšanje kapacitet za tuje študente, tako da bo v študentskih domovih več postelj za domače študente. Za leto 2019/2020 so razpisali tudi več subvencij za bivanje pri zasebnikih, od tega so na novo predvideli 420 subvencij za študente nove generacije. »Dokler ne bodo oddane in obravnavane vse vloge za sprejem in podaljšanje bivanja v domovih, je nehvaležno napovedovati dinamiko vseljevanja v novem študijskem letu,« dodaja vodstvo ŠDL.

Običajno se med poletjem na račun študentov, ki so končali študij, izprazni tudi okoli tisoč ležišč, ki jih načeloma namenijo novi generaciji študentov. V ljubljanskih študentskih domovih je kar 12 različnih kategorij cen. Najnižje so v Akademskem kolegiju, kjer znaša subvencionirana najemnina 42,32 evra za ležišče v dvoposteljni sobi, najdražje pa so enoposteljne sobe v domu Litostroj v Šiški, subvencionirana najemnina tam znaša 127,40 evra. Povprečna cena v študentskih domovih v Ljubljani znaša 72,08 evra.

image
Študentski domovi, postelje Foto Delo


Študentje napovedujejo akcijo


Lani je pred vrati študentskih domov v Ljubljani še januarja čakalo več kot 600 študentov s pozitivno rešenimi vlogami za sprejem, zato nas je zanimalo, kako nameravajo stiske študentov reševati v krovni organizaciji. Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), je pojasnil, da so vse leto opozarjali, da se bo v tem šolskem letu ponovila lanska zagata. Šolsko ministrstvo je za rešitev poskrbelo tako, da je zmanjšalo kvoto za tuje študente v Ljubljani, ki k nam prihajajo v okviru programa Erasmus. Tako je zdaj na voljo okoli 100 postelj več, kar pa je še vedno premalo. Na njihovo pomanjkanje so v ŠOS že februarja opozorili tudi premiera Marjana Šarca, a so tam dopis odstopili okoljskemu ministrstvu.

»Na kabinet premiera Šarca smo pred nekaj dnevi vnovič naslovili dopis, in ker z njihovim odgovorom nismo zadovoljni, bomo prihodnji teden šli v akcijo,« je dejal Peran. Podrobnosti še ni razkril, pojasnil je le, da bodo ukrepali skupaj z Mladinskim svetom Slovenije, pritiske bodo stopnjevali, ne izključujejo niti protesta. »Absurdno je, da študentje sami plačujemo študentske domove, tako s plačevanjem stanarine kot prek študentskega dela, država pa je zadnji dom zgradila pred desetimi leti,« je dodal sogovornik.

Okoli 34 milijonov za študentske sobe
Po podatkih ministrstva za šolstvo je država od leta 2010 do 2018 za gradnjo, prenove in nakup objektov za zagotavljanje študentskih postelj iz proračuna namenila 26,5 milijona evrov. Iz proračunskega sklada, kamor se vplačujejo sredstva v višini dveh odstotkov od prejemkov študentov in dijakov prek študentskih servisov, pa je bilo zagotovljenih še 7,8 milijona evrov. »Skupaj je bilo za reševanje problematike študentskih namestitev namenjenih 34,4 milijona evrov,« dodajajo. Namenili so jih za gradnjo novega doma ljubljanske visoke šole za zdravstvo, v Mariboru so odkupili objekt na Smetanovi in objekt Quadro, v Kopru so kupili Motel Port, obnovili koprski dijaški in študentski dom, obnovili portoroški objekt Sončna pot in kupili objekt Prisoje/Luški dom v Kopru. V Novem mestu so preuredili stolpič v študentskem domu. S konec decembra 2017 sprejeto novelo zakona o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov, pa lahko zdaj zbrani denar neposredno namenijo tudi za financiranje gradnje študentskih domov. Pred tem so se zbrana sredstva namenjala le za pokrivanje obveznosti poroštvenih kreditov univerz in Študentskega doma Ljubljana.