Nova priložnost za državo, da dobi kamnolom

Sodišče bo moralo vsebinsko odločiti, ali je država lastnica polovice kamnoloma, ki si želijo vsi, ki bi radi gradili železnice.
Objavljeno
08. november 2018 09.00
Posodobljeno
08. november 2018 09.00
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je dobil novo priložnost, da dokaže, da je dobra polovica območja kamnoloma v Veliki Pirešici njegova. FOTO: Leon Vidic/Delo
Celje – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je dobil novo priložnost, da dokaže, da je dobra polovica območja kamnoloma v Veliki Pirešici njegova. Prvostopenjsko sodišče, ki je tožbo sklada zaradi ugotovitve lastninske pravice zavrglo, saj da je bila tožba prepozna, bo po odločitvi višjega sodišča moralo o tem odločati vsebinsko. Prodaje kamnoloma tako še najmanj eno leto ne bo.

Sklad trdi, da so zemljišča v kamnolomu v Veliki Pirešici, ki je del stečajne mase propadlega CM Celje, njegova na podlagi dveh zakonov izpred več kot 25 let. Kot izhaja iz sodbe, so vrednost teh zemljišč ocenili na vsega 842.000 evrov, v stečajnem postopku pa je bila vrednost celotnega delujočega kamnoloma ocenjena na 15,3 milijona evrov. Sklad je zemljišča odkril šele nekaj let po začetku stečajnega postopka, ko je bil kamnolom že četrtič naprodaj.

image
Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko je za Delo odgovorila, da so sodbo višjega sodišča zadovoljni: »V novem sojenju Sklad pričakuje, da se bo sodišče opredelilo do vseh pomembnih okoliščin zadeve in glede na ugotovljeno dejansko stanje odločilo v korist Republike Slovenije.« FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Sklad se je nato najprej pritožil zoper sklep o prodaji kamnoloma, potem pa pritožbo umaknil in prijavil izločitveno pravico za zemljišča, ki jo je stečajna upraviteljica Milena Sisinger priznala. Pričakovano jo je prerekal eden večjih upnikov, družba VOC Ekologija, ki je v polovični lasti družine direktorja Romana Moškotevca in Simone Okorn, partnerke Janeza Škoberneta, nekdanjega direktorja in večinskega lastnika Cestnega podjetja Maribor. VOC Ekologija je do terjatev v stečaju CM Celje prišla z odkupi od drugih upnikov in večinoma gre prav za hipoteke na teh spornih zemljiščih.
 

Prodaja ustavljena


Čeprav je sodišče sklad napotilo na pravdo, se za tožbo niso odločili, ker niso bili prepričani, da bodo uspešni. Po dodatno pridobljenem neodvisnem pravnem mnenju so si premislili in tožbo vložili aprila lani. Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, ker je bila vložena prepozno, pred nekaj dnevi pa je višje sodišče ta sklep razveljavilo; sodišče bo moralo o spornih zemljiščih odločati še enkrat in vsebinsko. »Pritožbeno sodišče je ocenilo, da vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek ne bo povzročilo hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,« so v sodbi zapisali višji sodniki. Potencialni kupci in tudi upniki verjetno menijo drugače.



Ni pa jasno, kako bodo kamnolom prodajali, če bi sodišče pritrdilo skladu, da so zemljišča državna. Zastopnik stečajne upraviteljice, odvetnik Peter Fingušt, pravi, da bo treba počakati na sodbo: »Dejstvo, da je stečajna upraviteljica CM Celje priznala izločitveno pravico, nima nobenega vpliva na sodišče. Zagotovo pa zadeva še najmanj leto dni ne bo rešena.«
 

Več front v kamnolomu


Direktor VOC Ekologije Moškotevc je že večkrat povedal, da jih kamnolom zelo zanima, še posebno po tem, ko jim je celjski Remont tako rekoč pred nosom in za pičlih 100.000 evrov speljal asfaltno bazo na drugi strani ceste. Maja 2016 ustavljena prodaja kamnoloma je bila že četrta, izklicna cena je bila 7,5 milijona evrov. Če takrat VOC Ekologija ne bi nasprotovala prodaji, ker niso vedeli, koliko bodo dobili kot upniki poplačanega, bi morda danes že imeli kamnolom, kjer naj bi bil prvovrstni kamen predvsem za gradnjo železniške infrastrukture. Zdaj pa bo do kamnoloma precej težje priti tudi zato, ker se po naših informacijah zanj zanimajo precej večji gradbeniki.

VOC Ekologija je odprla še eno fronto s tožbo zoper CM Celje in družbo Ecobeton. Zahteva prenehanje koriščenja kamnoloma, saj naj bi se s tem zmanjševala njegova vrednost. V stečaju je bilo ocenjeno, da je delujoč kamnolom vreden 15,3 milijona, nedelujoč pa milijon evrov. VOC je junija 2014 za kamnolom ponudil 1,5 milijona evrov. Svoje mnenje je izvedenec že spisal, vendar ga mora dopolniti. Prav zato se sojenje ni ta teden nadaljevalo.