Bruseljska priporočila: prilagajanje staranju, zelena tranzicija, boljše poslovno okolje
Že dlje časa opozarjajo, da zdravstveni in pokojninski sistem nista prilagojena pričakovanim posledicam staranja prebivalstva. Postopek proti Italiji.
Odpri galerijo
V Bruslju redno pozivajo Slovenijo k več ukrepom za prilagajanje staranju prebivalstva. FOTO: Bernadett Szabo /Reuters
Bruselj – Evropska komisija je danes objavila redna letna priporočila državam članicam s smernicami za ekonomsko politiko za prihodnje. Slovenija je dobila tri sklope priporočil.
Pozvana je k zmanjšanju strukturnega primanjkljaja (v njem se ne upoštevajo ciklična gibanja), da čim prej doseže srednjeročni proračunski cilj. V Bruslju so sicer že februarja opozorili, da utegne letošnji proračun voditi k znatnemu odstopanju od ciljev.
Stalnica priporočil Sloveniji so reforme na področju zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojnin, poslovnega okolja, javnih naročil.
Konkretno v Bruslju že dlje časa opozarjajo, da zdravstveni in pokojninski sistem nista prilagojena pričakovanim posledicam staranja prebivalstva. Opažajo tudi čedalje večje pomanjkanje delovne sile v čedalje več sektorjih.
Poziv k hitrejši privatizaciji podjetij v državni lasti je ena od tem. Kljub delni privatizaciji NLB vključenost države v gospodarstvo po pisanju evropske komisije ostaja veliko. »Prej objavljeni načrti za privatizacijo se uresničujejo počasi,« so zapisali. V očeh Bruslja bo nadaljevanje privatizacije utrdilo gospodarstvo in na dolgi rok zmanjšalo tveganja za javne finance.
Pa tudi visokoregulatorna bremena in administrativno breme menda zavirajo podjetja. »To breme je obravnavano kot ključna težava za poslovanje v Sloveniji,« ugotavljajo v Bruslju. Ena od težav so dolgotrajni sodni postopki za podjetja.
Slovenija naj se pri transportu in na drugih področjih učinkoviteje loti ogljične in energetske tranzicije. Svetujejo bolj trajnosten transport, zlasti železnice, in okoljsko infrastrukturo. Ugotavljajo, da je promet postal največji vir izpustov CO2 in njegov delež je nad povprečjem EU.
Velika odvisnost od cestnega prometa ustvarja težave z visokoenergetsko in ogljično intenzivnostjo, pa tudi onesnaževanjem zraka in prometnimi nesrečami.
Opozarjajo tudi, da je precejšen del slovenskega gospodarstva ranljiv glede naravnih katastrof, zlasti poplav.
Evropska komisija je pred letom dni pozvala Slovenijo, naj izboljša strukturo javnih financ in nadaljuje začrtane strukturne reforme na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema za zagotovitev njegove dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti.
Drugo priporočilo je zadevalo predvsem nadaljevanje razvoja alternativnih virov financiranja za inovativna in hitrorastoča podjetja.
Glavna tema današnjih razprav evropske komisije je bilo odločanje, ali naj bo sprožen postopek proti Italiji, ker ne izpolnjuje zavez o zmanjševanju javnega dolga.
Tretje največje gospodarstvo v območju z evrom je visoko zadolženo. Kljub danim zavezam o njegovem znižanju se bo italijanski javni dolg po projekcijah evropske komisije zvišal na 135,1 odstotka BDP. V EU je bolj zadolžena le Grčija.
Kot so uradno ugotovili glede Italije, je postopek presežnega primanjkljaja, ki temelji na dolgu, utemeljen. V prihodnjih dveh tednih se bodo na ugotovitve evropske komisije odzvale države članice v okviru ekonomsko-finančnega odbora.
Če se bodo članice strinjale, bi utegnil biti vpeljan postopek, ki lahko skrajnem primeru pripelje do finančnih sankcij v višini 0,2 odstotka BDP. Takšnih ukrepov v dvajsetih letih obstoja evra ni bilo.
Po oceni podpredsednika evropske komisije za evro Valdisa Dombrovskisa ima ravnanje italijanske vlade negativne posledice: nizko rast, dražje zadolževanje, odvračanje investitorjev.
Bruselj očita Rimu, da ni naredil dovolj za zmanjšanje dolga. Ko so lani dobili odpustek, je bilo predvideno, da bo javnofinančni primanjkljaj letos znašal 2,04 odstotka BDP. Cilj po projekcijah ne bo uresničen – ustvarili bodo luknjo v višini 2,5 odstotka. Ena od posledic italijanskega ravnanja naj bi bilo povzročanje tveganj za celotno območje z evrom.
Pod posebnim drobnogledom bodo še Belgija, Ciper in Francija.
Pozvana je k zmanjšanju strukturnega primanjkljaja (v njem se ne upoštevajo ciklična gibanja), da čim prej doseže srednjeročni proračunski cilj. V Bruslju so sicer že februarja opozorili, da utegne letošnji proračun voditi k znatnemu odstopanju od ciljev.
Stalnica priporočil Sloveniji so reforme na področju zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojnin, poslovnega okolja, javnih naročil.
Konkretno v Bruslju že dlje časa opozarjajo, da zdravstveni in pokojninski sistem nista prilagojena pričakovanim posledicam staranja prebivalstva. Opažajo tudi čedalje večje pomanjkanje delovne sile v čedalje več sektorjih.
Za hitrejšo privatizacijo
Poziv k hitrejši privatizaciji podjetij v državni lasti je ena od tem. Kljub delni privatizaciji NLB vključenost države v gospodarstvo po pisanju evropske komisije ostaja veliko. »Prej objavljeni načrti za privatizacijo se uresničujejo počasi,« so zapisali. V očeh Bruslja bo nadaljevanje privatizacije utrdilo gospodarstvo in na dolgi rok zmanjšalo tveganja za javne finance.
Pa tudi visokoregulatorna bremena in administrativno breme menda zavirajo podjetja. »To breme je obravnavano kot ključna težava za poslovanje v Sloveniji,« ugotavljajo v Bruslju. Ena od težav so dolgotrajni sodni postopki za podjetja.
Odvisnost od cestnega prometa
Slovenija naj se pri transportu in na drugih področjih učinkoviteje loti ogljične in energetske tranzicije. Svetujejo bolj trajnosten transport, zlasti železnice, in okoljsko infrastrukturo. Ugotavljajo, da je promet postal največji vir izpustov CO2 in njegov delež je nad povprečjem EU.
Velika odvisnost od cestnega prometa ustvarja težave z visokoenergetsko in ogljično intenzivnostjo, pa tudi onesnaževanjem zraka in prometnimi nesrečami.
Opozarjajo tudi, da je precejšen del slovenskega gospodarstva ranljiv glede naravnih katastrof, zlasti poplav.
Tudi lani podobni pozivi
Evropska komisija je pred letom dni pozvala Slovenijo, naj izboljša strukturo javnih financ in nadaljuje začrtane strukturne reforme na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema za zagotovitev njegove dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti.
Drugo priporočilo je zadevalo predvsem nadaljevanje razvoja alternativnih virov financiranja za inovativna in hitrorastoča podjetja.
Italija spet na muhi
Glavna tema današnjih razprav evropske komisije je bilo odločanje, ali naj bo sprožen postopek proti Italiji, ker ne izpolnjuje zavez o zmanjševanju javnega dolga.
Tretje največje gospodarstvo v območju z evrom je visoko zadolženo. Kljub danim zavezam o njegovem znižanju se bo italijanski javni dolg po projekcijah evropske komisije zvišal na 135,1 odstotka BDP. V EU je bolj zadolžena le Grčija.
Kot so uradno ugotovili glede Italije, je postopek presežnega primanjkljaja, ki temelji na dolgu, utemeljen. V prihodnjih dveh tednih se bodo na ugotovitve evropske komisije odzvale države članice v okviru ekonomsko-finančnega odbora.
Če se bodo članice strinjale, bi utegnil biti vpeljan postopek, ki lahko skrajnem primeru pripelje do finančnih sankcij v višini 0,2 odstotka BDP. Takšnih ukrepov v dvajsetih letih obstoja evra ni bilo.
Po oceni podpredsednika evropske komisije za evro Valdisa Dombrovskisa ima ravnanje italijanske vlade negativne posledice: nizko rast, dražje zadolževanje, odvračanje investitorjev.
Bruselj očita Rimu, da ni naredil dovolj za zmanjšanje dolga. Ko so lani dobili odpustek, je bilo predvideno, da bo javnofinančni primanjkljaj letos znašal 2,04 odstotka BDP. Cilj po projekcijah ne bo uresničen – ustvarili bodo luknjo v višini 2,5 odstotka. Ena od posledic italijanskega ravnanja naj bi bilo povzročanje tveganj za celotno območje z evrom.
Pod posebnim drobnogledom bodo še Belgija, Ciper in Francija.
