Novega daljnovoda ne bo še najmanj tri leta

Zaradi sporov na Prevaljah ga bo Elektro Celje umeščal v prostor s pomočjo države.

Objavljeno
20. julij 2016 19.09
Janko Čas, Elektro Celje
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik

Prevalje – Začetek gradnje dvosistemskega visokonapetostnega daljnovoda, ki ga Elektro Celje že skoraj desetletje načrtuje med Ravnami na Koroškem in Mežico, se zaradi zapletov na Prevaljah odmika za najmanj tri leta. Ena najmočnejših gospodarskih družb v regiji, Tovarna akumulatorskih baterij iz Mežice, ki novi daljnovod potrebuje za širitev proizvodnje, je že napovedala selitev poslov na tuje.

Investitor, ki se mu kljub večletnim prizadevanjem ne uspe sporazumeti z vodstvom prevaljske občine, se je zdaj odločil, da bo umeščanje osem milijonov evrov vrednega daljnovoda v prostor nadaljeval na državni ravni, kar bo precej podaljšalo postopek. Upravi Elektra Celje je prekipelo zaradi obljube prevaljskega župana Matica Tasiča, da se bodo občinski svetniki najkasneje junija izrekali o umestitvi daljnovoda v prostor na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta, a župan te teme nato sploh ni uvrstil na dnevni red seje.

Na občini Mežica, ki projekt vodi na lokalni ravni, so zaskrbljeni. Župan Dušan Krebel: »Zataknilo se ni ne na Ravnah na Koroškem, kjer naj bi daljnovod začeli graditi, ne pri nas v Mežici, kjer se po osmih kilometrih in pol konča. Zapletlo se je na Prevaljah. Novi daljnovod je za vse v dolini življenjskega pomena, zato pričakujem, da bodo na Prevaljah storili vse, da zaplet rešijo.« Krebel opozarja, da projekt presega občinske meje, zato se po njegovem posamezne občine ne bi smele iti kravjih kupčij. »Sem slab župan, ker v tej zgodbi ne izsiljujem investitorja? Ker ne pričakujem, da bo gradil čistilno napravo in uredil kakšno cesto? Celo pomagal sem mu, da je v naši občini pridobil soglasja lastnikov zemljišč,« je povedal Krebel in spomnil, da daljnovod ni edina tema, o kateri se v Mežiški dolini ne strinjajo.


Prebivalci Leš zahtevajo, naj investitor del trase mimo vasi pokablira. Foto: Mateja Kotnik/Delo

V Lešah vztrajajo pri pokablitvi

»Obžalujemo, da Elektro Celje še vedno ni pripravljen iskati skupne rešitve s konstruktivnim dialogom, ki bi lahko prinesla rešitev za vse vpletene. Naj ponovim, da v Lešah ne nasprotujemo gradnji daljnovoda, želimo le pokablitev v dolžini približno kilometra in pol trase mimo vasi,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Leše Uroš Kresnik, ki je od podjetja v Salzburgu pridobil oceno stroškov kabliranja in izračunal, da bi bil končni strošek vkopa dela trase daljnovoda mimo vasi za Elektro Celje okoli 1,3 milijona evrov.

V Elektru Celje pravijo, da bodo novi daljnovod zaradi strnjene naseljenosti pokablili le na začetku trase v Dobji vasi, v dolžini pol kilometra, v nadaljevanju pa bi vse do razdelilne transformatorske postaje v Mežici potekal nadzemno. »Pripombam prebivalcev vasice Leš smo na javni razgrnitvi ugodili s prestavitvijo nadzemnega voda na južno stran v senco obstoječega 220-kilovoltnega daljnovoda Podlog–Obersielach, s čimer smo povečali odmik od vasi. Poleg odškodnin smo jim obljubili tudi pokablitev obstoječega dvosistemskega daljnovoda, ki poteka nad hišami in je res moteč,« je pojasnil Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje.


Novi daljnovod bi potekal v senci obstoječega. Foto: Mateja Kotnik/Delo

V Tabu ne bodo čakali

Zaradi slabe preskrbe z električno energijo imajo največ težav v Tovarni akumulatorskih baterij v Mežici. Napovedali so, da bodo dodatne posle selili v tujino, če do leta 2018 Elektro Celje ne bo zagotovil zadostne preskrbe z električno energijo. »Poslov zaradi težav pri preskrbi z elektriko v proizvodnji v Žerjavu in Črni na Koroškem ne nameravamo prepustiti konkurenci. Najverjetneje jih bomo selili v naše hčerinsko podjetje v Makedoniji, kjer imamo v proizvodnji startnih in industrijskih baterij zaposlenih tristo delavcev,« je napovedal tehnični direktor Taba Martin Rebula.

Po besedah Janka Časa iz Elektra Celje ima občina Prevalje še vedno 180 dni časa, da omogoči umeščanje novega daljnovoda na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta in s tem hitrejšo izvedbo projekta. »Še vedno obstajajo velike možnosti za podporo OPPN, in to takoj, ko bo dosežen sprejemljiv dogovor med investitorji in krajevno skupnostjo Leše. Za to pa mora vsak opraviti svojo nalogo, ne le občinska uprava oziroma občinski svet,« je povedal prevaljski župan Matic Tasič.

»Sprašujem se, ali se bodo na Prevaljah tako obnašali tudi pri drugi veliki gospodarski naložbi, ki se napoveduje v njihovi občini,« je dejal mežiški župan Dušan Krebel, črnjanska županja Romana Lesjak pa je izrazila upanje, da bo med ljudmi na Prevaljah in na tamkajšnji občini prevladal razum. Zaskrbljeni so tudi na Ravnah na Koroškem, kjer se bojijo, da sosedje ne bodo imeli posluha za umestitev še enega daljnovoda v prostor, ki ga Eles načrtuje za potrebe ravenskih železarskih družb.