Novela zakona: Osebno primeren za člana KPK

Ljubljana – Izgubljene sodne bitke, omajana verodostojnost institucije in notranje razprtije so le eni od vzrokov, zaradi katerih se bo protikorupcijska komisija septembra znašla pred dvema preizkušnjama – politično in možnostjo zakonskih sprememb.

Septembra bo državnozborska mandatno-volilna komisija nadaljevala junija začeto razpravo o predlogu nepovezane poslanke Alenke Bratušek, naj predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec odstopi, sicer pa naj državni zbor začne postopek njegove razrešitve.

Gre za drugi predlog v letu dni, tokrat je vezan na poročilo o delu KPK v preteklem letu, pod katerega ni podpisana članica komisije Alma Sedlar, ki skorajda že od prvega dne svojega imenovanja bije bitke s svojim šefom. Sama je k poročilu spisala ločeno mnenje, ki pa ni del poročila, kar je Bratuškova ocenila kot kapljo čez rob, zaradi katere tako pomembna institucija skorajda nima več nobene verodostojnosti.

Ponovni razmislek

V največji koalicijski stranki SMC so zdaj, v nasprotju izpred leta dni, vse bolj prepričani, da je treba o Bratuškinem predlogu resno razmisliti. KPK je na polovici mandata, njeno delo zaradi odločitev, ki pred vrhovnim sodiščem padajo druga za drugo (zadnja primera zadevata nekdanjo ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar in Sama Bobka z mariborske univerze), vzbuja skrb.

Pozivi predsedniku države Borutu Pahorju, naj odstavi Štefaneca, ne padejo na plodna tla, je pa tudi res, da mu veljavna zakonodaja ne daje prav veliko možnosti, da bi lahko to kar tako storil. Predsednika KPK se lahko razreši zgolj v primerih, če to sam zahteva, če je pravnomočno obsojen na zaporno kazen ali če trajno izgubi delovne zmožnosti za opravljanje funkcije. Ena od možnosti pa je, da državni zbor predsednika države pozove k razrešitvi prvega človeka, če ta funkcije ne opravlja skladno z ustavo ali zakonom.

Zavezniki

Ali se bo to zgodilo, bo jasno čez dober mesec dni. Toda ker se bližajo parlamentarne volitve, je negotovo, ali si bo politika dovolila storiti ta korak, saj bi ga znala javnost zelo različno ovrednotiti. In sicer ali je prav, da razrešitev predsednika KPK ali celotnega senata podajo tisti, ki jih ta institucija nadzira.

Očitkom, da si je politika ali vsaj njen del dovolil nehigieničen korak in politični linč KPK, bi se težko izognili. Še posebno ker se je pokazalo, da je največja opozicijska stranka SDS po novem na strani Borisa Štefaneca, čeprav je jasno, da KPK še naprej ostaja ujetnik slabih vodstvenih struktur in medsebojnega obračunavanja.

Na pravosodnem ministrstvu so nam potrdili, da bo vlada septembra imela na dnevnem redu tudi predlog spremenjenega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za zdaj je v medresorskem usklajevanju. Njegov cilj ostaja takšen, kakršen je bil ob sprejetju zakona leta 2010: to je, da država zagotovi razmere, v katerih funkcionarji in javni uslužbenci svoje delo opravljajo pošteno, odgovorno, profesionalno in pregledno.

Osebno (ne)primerni

Po novem naj bi komisija, ki bo izbirala nove člane KPK, štela pet ljudi, in sicer po enega z ministrstva za javno upravo, iz urada predsednika države, neprofitne organizacije ter sodnega in državnotožilskega sveta. Pri svojem delu bodo samostojni in ne bodo vezani na nobena navodila. Pravila, po katerih bo delala kandidacijska komisija, bo v poslovniku določil predsednik države.

Med merila, da si lahko sploh funkcionar KPK, se vnašajo osebna primernost ter dosedanje izkušnje, kompetence in reference na področju dela in pristojnosti, ki jih ima protikorupcijska komisija. Osebna primernost se bo lahko preverjala ves čas opravljanja funkcije, in ne le ob imenovanju. Za osebno neprimernega se šteje tisti, pri katerem je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja in vedenja mogoče sklepati, da funkcije ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno ali da ne bo varoval ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti komisije. Funkcionar KPK ne bo mogel biti niti tisti, ki je član organov politične stranke in ki je dve leti pred kandidiranjem delal v zakonodajni ali izvršni veji oblasti na državni ali lokalni ravni.

Predčasne razrešitve

Po novem bo lahko predsednik republike na lastno pobudo razrešil tako predsednika KPK kot tudi njegova namestnika, to bo lahko storil tudi na zahtevo 30 poslancev državnega zbora. Če se bo tako odločil, bo imenoval štiričlansko komisijo, v kateri bodo predsedniki sodnega, državnotožilskega in uradniškega sveta ter pravni strokovnjak, ki ga bo predsednik republike izbral izmed rednih profesorjev prava. Sicer pa vzroki za predčasen odhod članov KPK ostajajo bolj ali manj isti, kot veljajo zdaj (odstop, nekaznovanost ...).

KPK bo po novem delala po pravilih treh postopkov, in sicer upravnega, hitrega prekrškovnega postopka in po posebnem postopku. V njih bodo procesne pravice tistih, ki jih bo obravnavala protikorupcijska komisija, bolj natančno urejene, saj je bilo prav to področje doslej tarča izjemnih kritik, zato so postopki KPK pred sodišči tudi padali.