Novi interni akti policije po primeru Ornig

Policija je po primeru Ornig pripravila nova interna akta, ki urejata kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij.

Objavljeno
21. marec 2017 18.55
mpi*KORUPCIJA/POLICIJA
K.M., STA
K.M., STA

Ljubljana - Policija je na podlagi usmeritev notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar po razkritju pomanjkljivosti v primeru Ornig pripravila nova interna akta, ki na novo urejata kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij. Akta sta trenutno v usklajevanju z direktoratom za policijo in druge varnostne naloge, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Dejan Ornig je pred dvema letoma razkril varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra, ki je celo v strokovnih krogih veljal za zelo zaščitenega, deloval pa je tudi kot informator policije. V poročilu notranjega ministrstva so navedli vrsto pomanjkljivosti v delovanju policije v tem primeru. Med drugim tudi, da policija ni dovolj hitro ugotovila, da je Ornig informacije pridobival na nezakonit način. Sodelovanje z njim je potekalo v nasprotju z internimi akti policije in s stroko policijskega dela.

Györkös Žnidarjeva je na podlagi mnenja direktorata za policijo in druge varnostne naloge izdala usmeritve in obvezna navodila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v postopkih kriminalističnega pridobivanja informacij, ko gre za sodelovanje kriminalistov z virom. S tem je policiji naložila dopolnitev internih aktov, ki urejajo način izvajanja teh postopkov, obenem pa tudi pripravo internega akta, ki bo jasneje določal pravila sodelovanja policije z občani, ki ji prostovoljno posredujejo operativne informacije, in nadzor nad tem.


Dejan Ornig je študent Fakultete za varnostne vede, ki je razkril ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra. Foto: Jure Eržen/Delo

Poleg tega je ministrica zahtevala okrepitev usposabljanja policistov na področju zaznave kibernetske kriminalitete in izvedbo ustreznih delovnopravnih postopkov zoper vse policiste, ki ravnajo v nasprotju s svojimi delovnimi dolžnostmi. V letu 2016 se je zato 422 policistov udeležilo 32 različnih usposabljanj s področja kriminalističnega pridobivanja in vrednotenja informacij ter spremljanja razvoja računalniške in kibernetske kriminalitete, piše STA.

Primera Ornig so se prejšnji teden dotaknili tudi na komisiji DZ za peticije, na kateri so predstavniki policije ponovno zavrnili trditve, da je Ornig delal po naročilu policije. Ministrica se do primera ni opredeljevala, ker je, kot je poudarila, primer v postopku na sodišču in specializiranem državnem tožilstvu, poroča STA.

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je že pred tem zahtevala vpogled v interne akte o delu kriminalistične policije, ki se nanašajo tudi na preiskavo primera Ornig. Policijo so namreč zaprosili za navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene ter strokovno navodilo o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije. Navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi je komisija po številnih posredovanjih dobila v celoti, ne pa tudi navodila o prikritih metodah dela. Ministrica je sicer že v pogovoru za STA konec lanskega leta dejala, da interni akti, ki opredeljujejo operativno delo policije, ne morejo biti javni. Poleg tega komisija po njenih besedah nima zakonske podlage za vpogled v prikrite metode dela kriminalistične policije.