Novi virus ogroža tudi dobri stari ritual

Inštitut za javno zdravje še vedno odsvetuje bralno ponudbo, torej časopise in revije, po gostinskih lokalih, frizerskih salonih, skratka javnih prostorih.

Objavljeno
21. maj 2020 10.53
Posodobljeno
21. maj 2020 11.25
Na mizah lokalov po navodilu NIJZ zdaj ne sme biti ničesar, kar uporablja več ljudi. Foto Blaž Samec
Jutranja kava v lokalu s časopisom v roki. Barvanje las v frizerskem salonu, ki ga krajša debela modna revija. Knjižnična čitalnica z bogato, domačo in tujo periodiko. Tesnobno čakanje na zobozdravnika v beli čakalnici, v kotu katere je kup zanimivega branja. A v Sloveniji teh prizorov zdaj ni videti, nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) namreč odsvetuje ponudbo časopisov in revij zaradi možnega prenosa novega koronavirusa, ki bi bil posledica izmenjave med več ljudmi.

V ljubljanski kavarni Sputnik, kjer se je njihov dolgi točilni pult skorajda šibil pod revijami in časopisi, so zdaj umaknili vse. Posebnih navodil z NIJZ sicer niso prejeli, so pa časopise umaknili v okviru priporočila, da na mizah ne sme biti ničesar, kar uporablja več ljudi. Ker so celoletno naročnino že plačali, bodo počakali, da se smernice spremenijo, saj njihovi gostje časopise in revije radi berejo.

image
Gostje pogrešajo branje časopisov in revij, pravijo v gostinskih lokalih, frizerskih salonih in drugod, kjer je branje za marsikoga tudi del obveznega rituala. Foto Voranc Vogel


V frizerskih salonih je podobno, kot pravijo v verigi Simple, so jih prav tako umaknili po priporočilih NIJZ. Ko bodo tiskani mediji v salonih spet dovoljeni, jih bodo znova imeli na voljo. V Mestni knjižnici Ljubljana, kjer so po epidemiji precej prilagodili izposojo knjig (mimogrede, do knjižnih polic in čitalnic še ni mogoče, prosto gibanje po prostorih knjižnice prav tako ni dovoljeno), dnevno časopisje trenutno sploh ni dostopno, revije pa si bralci lahko naročijo in izposodijo na dom. Ko jih vrnejo, gredo tako kot drugo gradivo v sedemdnevno karanteno.

In kako je drugod po svetu?
Hrvaška

Na Hrvaškem časopisi in revije v gostinskih lokalih niso prepovedani. Kot je za Jutarnji list dejal direktor zavoda za javno zdravstvo Krunoslav Capak, ni nobenih znanstvenih raziskav, da bi se okužba s koronavirusom lahko prenesla prek časopisnega papirja. So pa v zgodnejših priporočilih opozarjali, da obstaja možnost prenosa okužbe zaradi listanja z oslinjenim prstom. Zato branja ne odsvetujejo, vendar je treba pri tem paziti na higienske navade. Notranji minister in vodja štaba civilne zaščite Davor Božinović je dejal: Časopisi so tam, kjer so bili tudi pred epidemijo.

Kitajska

Na Kitajskem, kjer izhaja več kot 2200 dnevnih časopisov, Kitajci pa berejo večinoma na mobilnem telefonu, prav tako ni prepovedi. »Seveda se lahko koronavirus prenaša z vsemi stvarmi, papirjem, časopisi, bankovci, kovanci, ni površine, kjer se ne bi mogel zadrževati,« je povedal doktor Wu Guang, kirurg v eni najuglednejših kitajskih bolnišnic. A dodal, da če pazimo na higieno in si takoj po branju časopisa umijemo roke, ne bi smeli biti v nevarnosti. »Virus je povsod. Tudi na mobilnih telefonih! Torej si je treba po branju časopisa obvezno umiti roke, in to ne glede na to, ali prebiraš natisnjeno izdajo ali aplikacijo.«

Velika Britanija

O omejevanju časopisov v barih oziroma pubih v Združenem kraljestvu v zadnjih tednih ni bilo govora, tudi zdaj, ko se veliko teh znova odpira, tovrstnih predlogov ni slišati. Na Otoku je kriza sicer močno prizadela časopise, zlasti brezplačnike, ki so odvisni od delovanja javnega prometa.

Srbija

Vodilni srbski epidemiolog Predrag Kon in njegova strokovna ekipa stika s časopisi in papirjem ne odsvetujeta. Poglavitna priporočila so enaka že od vsega začetka: čim pogostejše umivanje rok, izogibanje druženju v večjih skupinah, izogibanje rokovanju, objemanju in poljubljanju, nujna medsebojna razdalja, obvezno nošenje maske v zaprtih prostorih. Srbski mediji pa so kljub temu povzemali tuje članke, predvsem nemške, o dolgotrajnem zadrževanju virusa na papirju.

Italija

Predsednik dežele Toskana Enrico Rossi je napovedal vojno tisku. Sprejeli so namreč odlok, ki prepoveduje dostop do brezplačnih časopisov, revij in drugih periodičnih publikacij na javnih mestih. Tako hočejo zmanjšati možnost okužbe z novim koronavirusom, prepoved pa bo veljala vse do preklica izrednih zdravstvenih razmer v državi. Po pisanju spletnega portala Pisanews prepoved velja za vse gostinske obrate, bare, objekte na plaži, frizerske salone, studie za tetoviranje in druge poslovne prostore.

Češka

Na Češkem bodo hoteli in restavracije začeli delovati šele 25. maja, navodila o obvezni razdalji, zaščitni maski, razkuževanju so že pripravljena, o časopisih in revijah pa za zdaj ne kroži nobeno priporočilo.

Belgija

Tudi v Belgiji je podobno, restavracije, bari in kavarne bodo zaprti vsaj do 8. junija, zato se z vprašanjem širjenja virusa s časopisi v lokalih še nihče ne ukvarja. V uradnih pojasnilih kriznega centra sicer navajajo, da virus v idealnih razmerah lahko preživi okoli tri ure na gladkih površinah, kot so kljuke na vratih ali mize, na materialih, kot so karton, papir, tekstil, pa ne preživi dolgo. »Pomembno je, da si po stiku s površinami in embalažo, ki se je dotika veliko ljudi, redno in temeljito umivate roke,« svetujejo v Belgiji.

Nemčija

Hoteli iz sob umikajo vse, česar ne morejo razkužiti. To velja tudi za časopise, brošure ... Podobno počnejo v gostinskih lokalih. Konkretnih navodil glede časopisov sicer ni zaslediti, se pa večkrat poudarja, da na papirju virus lahko ostane 24 ur.

Z. R.


Na inštitutu za javno zdravje so potrdili, da še vedno odsvetujejo ponudbo časopisov in revij zaradi možnega prenosa novega koronavirusa, ki bi bil posledica izmenjave med ljudmi. »Najpomembnejša pot prenosa novega koronavirusa je namreč prek izločkov iz dihal in onesnaženih rok. Roke imamo vedno za onesnažene, razen neposredno po umivanju ali razkuževanju. Z onesnaženimi rokami prenašamo povzročitelje okužbe nase in na druge osebe ter predmete, ki se jih dotikamo, to so kljuke, ročaji, držaji, delovni pripomočki, denar in podobno.«


Izmenjava med ljudmi


Na vprašanje, kako to, da na Hrvaškem stroka odobrava časopise in revije po lokalih, pri čemer zlasti za turizem niso nepomembni niti različni prospekti in reklame, in ljudi tako rekoč vabi, naj se predajo starim ritualom, češ da so varni, saj okužbe prek časopisov ne potrjuje nobena raziskava, na NIJZ odgovarjajo, da je tveganje za prenos koronavirusa prek časopisov in revij zaradi postopkov tiskanja in dostave do posameznih naročnikov z upoštevanjem higienskih priporočil res minimalno, vendar je izmenjava časopisov med ljudmi povsem nekaj drugega. »Tveganje je pri tem večje, zato tako ponudbo odsvetujemo.«

Toda kaj so doslej v resnici pokazale raziskave o preživetju virusa na nekaterih površinah, med drugim na papirju, torej tudi časopisih, revijah ...? Na NIJZ se sklicujejo na tri strokovne objave: prva raziskava je bila v začetku aprila objavljena v reviji The Lancet Mikrobe in so jo opravili strokovnjaki medicinske fakultete hongkonške univerze, druga, objavljena v reviji The New England Journal of Medicine, je delo virologinje z ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje Neeltje van Doremalen in njenih kolegov, tretjo pa je pripravil nemški zvezni inštitut za oceno tveganja. Po teh objavah koronavirusa ni bilo več zaznati na tiskarskem in tekstilnem papirju tri ure po inkubaciji, na bakreni površini štiri ure, na kartonu 24 ur, na lesu in tkaninah drugi dan, na gladkih površinah, kot so steklo in bankovci, četrti dan, na gladkih površinah, kot sta jeklo in plastika, pa šele sedmi dan po inkubaciji.

image
Na mizah lokalov po navodilu NIJZ zdaj ne sme biti ničesar, kar uporablja več ljudi. Foto Matej Družnik


»V praksi je zaradi dodatnih dejavnikov, kot so dnevna svetloba, nihanja v temperaturi, vlažnosti, in nižjih začetnih koncentracij virusa pričakovati, da je stabilnost manjša v primerjavi z omenjenimi laboratorijskimi študijami, vendar je virus še vedno lahko prisoten,« dodajajo na NIJZ. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče prepoved kmalu umakniti, pa so odgovorili, da o sproščanju ukrepov odloča vlada.

Poziv Združenja

Slovensko združenje medijev je na vlado naslovilo poziv za izvzetje časnikov in druge periodike iz zaščitnih ukrepov, ki jih morajo spoštovati javni lokali v času grožnje širjenja novega koronavirusa.

»Koronavirus je slovenskemu gospodarstvu na splošno prinesel velike težave,« so sporočili iz združenja, pri tem pa kot neposreden učinek omenili izpad prihodkov, kot posreden pa finančno nelikvidnost in pomanjkanje sredstev za zagon operacij, ki naj bi jih gospodarstvo potrebovalo, ko se bo na trgu znova vzpostavilo povpraševanje.

»Najrazvitejše evropske države medijski industriji v teh kriznih časih pomagajo tako neposredno (finančno) kot posredno (s participacijo pri pokrivanju stroškov produkcije in distribucije). Ker v Sloveniji noben tak ukrep ni predviden, hkrati je celo predvideno zmanjševanje sicer minimalnih sredstev podpore ustvarjanju vsebin s strani ministrstva za kulturo, bi odprava omejitev pri distribuciji tiskane periodike v javnih prostorih in lokalih posredno pomenila pomembno pomoč medijem, predvsem najkvalitetnejšim,« so poudarili v združenju.

Odprava omejitev, vsaj na področju distribucije tiskanih edicij v lokalih in javnih institucijah, bi po njihovih besedah pomenila, da bi mediji lahko večino teh naročnin obnovili in tako zagotovili dodatno varnost za svoje zaposlene. V obdobju krize bodo namreč prihodki založniških medijskih družb temeljili predvsem na prodaji njihovih edicij, so izpostavili. Priliv prihodkov iz oglaševanja bo v času recesije manjši in temu se ni moč izogniti, so sklenili.
STA


Brezstično Delo


Kot smo že pisali, smo zaščitne ukrepe v družbi Delo in distribucijski družbi Izberi uvedli še pred uradno razglasitvijo epidemije. Ne le zato, da bi obvarovali sodelavce, ampak tudi bralce Dela ter tako poskrbeli, da se širjenje okužbe čim prej zajezi. Zaposleni v tiskarni so razdeljeni v dve ekipi, ki se med seboj ne srečujeta in ne mešata. Fizični stiki med oddelki so redki, če je le mogoče, komunicirajo po telefonu ali elektronski pošti. V procesu tiska in sortiranja vse do nalaganja v kombije za dostavo se delavci časopisa sploh ne dotaknejo, saj je proces avtomatiziran in v celoti poteka strojno, s hitrostjo šest izvodov na sekundo. T

Tudi pozneje, pri nalaganju izvodov časopisov, skrbno pazijo na razkuževanje in uporabo zaščitnih sredstev. Raznašalci imajo prav tako navodila, da uporabljajo zaščitna sredstva, zato je tveganje prenosa okužbe zmanjšano na minimum. Del naših časopisov na dom dostavi Pošta Slovenije, ki je prav tako sprejela stroge zaščitne ukrepe.