Novinarji brez meja: Sovražnost politikov podžiga napade na novinarje

V letnem poročilu se Slovenija uvršča na 34. mesto, tik pred Slovaško.

Objavljeno
18. april 2019 09.00
Posodobljeno
18. april 2019 09.00
FOTO: Fabrizio Bensch Reuters
STA
STA
Sovražnost proti novinarjem, ki jo izražajo politični voditelji po svetu, resno ogroža medije, v danes objavljenem poročilu opozarja organizacija Novinarji brez meja. Število držav, ki so varne za novinarje, še naprej upada, avtoritarni režimi pa krepijo vpliv na medije. 

Sovražnost političnih voditeljev proti medijem je »spodbujala vedno pogostejša nasilna dejanja, ki so ustvarila doslej ne videno vzdušje strahu in nevarnosti za novinarje«, pišejo v letnem indeksu medijske svobode.

»Če bo politična razprava padla na raven atmosfere v slogu državljanske vojne, ko se novinarje obravnava kot grešne kozle, je demokracija v resni nevarnosti,« je opozoril generalni sekretar Novinarjev brez meja (RSF) Christophe Deloire.

Kot ključno nalogo je izpostavil, da je treba ustaviti ta začarani krog strahu in ustrahovanja.

Oceno dobre oz. precej dobre medijske svobode je prejela manj kot četrtina od 180 obravnavanih držav v indeksu. Lani je ta delež znašal 26 odstotkov.

Zaradi sovražnega ozračja, ki ni omejeno samo na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so ZDA z uvrstitvijo na 48. mesto izgubile tri mesta, stanje pa pri RSF označujejo za problematično. »Še nikoli prej niso ameriški novinarji prejeli toliko groženj s smrtjo ali iskali pomoči pri zasebnih varnostnih podjetjih,« opozarjajo pri RSF. Ob tem so spomnili tudi na umor petih članov uredništva Capital Gazette lani v Marylandu.

Med strah vzbujajočimi dejanji so spomnili še na umor savdskega novinarja Džamala Hašodžija lani na savdskem konzulatu v Istanbulu, ki je »posredovalo grozeče sporočilo novinarjem tudi zunaj meja Savdske Arabije«.

V drugih državah so postale grožnje, žaljivke in napadi t.i. delovna nevarnost, predvsem ko novinarji preiskujejo vladajoče strukture.

Med regijami je bil najhujši padec stopnje medijske svobode v Amerikah, in sicer za 3,6 odstotne točke. Na drugem mestu pa je regija Evropske unije in Balkana, kjer je stanje slabše za 1,6 odstotne točke. V poročilu dodajajo, da v tej regiji še vedno najbolj spoštujejo svobodo medijev in je načeloma delo novinarjev najvernejše, ampak so tudi tu podvrženi resnim grožnjam - od umorov na Malti, Slovaškem in v Bolgariji do fizičnih in verbalnih napadov v Srbiji in Črni gori.

Več avtoritarnih režimov sicer še naprej pada po lestvici. Med njimi je na 148. mestu Venezuela, kjer so bili novinarji aretirani in žrtve nasilja varnostnih sil, ter na 149. mestu Rusija, kjer na medije pritiskajo z zakoni in aretacijami. Na dnu lestvice je na 180. mestu Turkmenistan zamenjal Severno Korejo.

Norveška se že tretje leto zapored drži na prvem mestu indeksa, sledi ji Finska, ki je pridobila dve mesti, na tretje mesto pa je zdrsnila Švedska, kjer so zabeležili več groženj preko spleta.

Slovenija se je na indeksu uvrstila na 34. mesto, kar je dve mesti slabše kot leto prej. S tem se uvršča za Združenim kraljestvom in pred Slovaško, kjer je bil lani umorjen novinar Jan Kuciak. Med sosednjimi državami se na najslabše, 87. mesto, uvršča Madžarska, Hrvaška je na 64. mestu, Italija na 43. mestu, Avstrija pa je pred Slovenijo na 16. mestu.