Novinarji vedo, kaj bi radi?

Ankaran – Okrogla miza je znova pokazala, da o predvidenih zakonskih rešitvah obstajajo povsem različna, celo nasprotna mnenja ter da bo težko doseči za vse sprejemljiv kompromis. Eno takšnih je zagotovo novinarsko mnenje oziroma soglasje. Po zakonskem osnutku je namreč predvideno, da bi se uredništvo izrekalo o imenovanju oziroma razrešitvi odgovornega urednika in o sprejemanju oziroma spreminjanju vsebinske zasnove (poleg tega tudi za uredniški statut). Mnenje bi postalo zavezujoče v primeru, če bi se zanj izreklo 65 oziroma 75 odstotkov navzočih na glasovanju.

Morda je določilo prenormirano, a za to obstajajo vzroki, je opozorila generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije (DNS) Špela Stare. »Zaradi kulture vodenja medijev se spoštuje samo to, kar je zapisano v zakonu,« je pojasnila dosedanje neupoštevanje mnenj novinarskih aktivov. Medijska strokovnjakinja in predstojnica oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije Sandra Bašić-Hrvatin pa je dejala, da večina držav takšnega določila res ne pozna, a poudarila, da je to stvar politične kulture, ki je v Sloveniji ni. »V tujini namreč obstajajo lastniki, ki mnenje uredništev pridobijo in ga upoštevajo brez zakonske prisile.« Poleg tega pa, tako Bašić-Hrvatinova, se v Sloveniji največ pritiska na novinarje izvaja že znotraj medijskih hiš, zato podpira v zakonu predlagano rešitev.

Bojazen, da to ni prava pot za doseganje cilja, je izrazil odvetnik družbe Proplus Cene Grčar. »To je tako, kot bi zdravili simptome, ne pa bolezni,« je dejal. Po njegovem ključna težava medijev ni soglasje, ampak netransparentno lastništvo ter »nenormalni« lastniki. V. d. urednika Dnevnikovega Objektiva Miran Lesjak pa misli, da »z zakonom ni mogoče predpisati, naj bo lastnik pameten«. Lesjak instituta zavezujočega mnenja ne podpira – ker ni jasno, kateri problem naj bi to rešilo: »Ali to, da bi novinarji bolj umno upravljali medij, kot to počnejo lastniki? Toliko umnosti, zgolj zato, ker smo novinarji, si ne moremo pripisovati,« je dejal. Prepričan je tudi, da soglasje samo po sebi ne pomeni nujno napredka, v nekaterih primerih bi namreč lahko privedlo do nazadovanja v delu uredništva, ker ne omogoča sprememb.

Direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar je ponovil, da bo zakon o medijih šel v parlament decembra.