Novinarska razkritja o davčnih oazah pritisk na politike

Na okrogli mizi je bil govor o vplivih razkritja Panamskih dokumentov in o boju Evropske unije proti davčnim utajam.

Objavljeno
30. september 2016 14.36
G. R., STA
G. R., STA

Ljubljana − Po številnih novinarskih razkritjih glede spornega delovanja posameznikov v davčnih oazah so bili storjeni nekateri koraki v boju proti davčnim utajam, a je pot še dolga, negotova pa je tudi volja odločevalcev, je bilo slišati na okrogli mizi o davčnih oazah.

Največje razkritje dokumentov so bili letos spomladi Panamski dokumenti, pred dvema tednoma pa je tem sledil BahamasLeaks. Pri obeh razkritjih je sodelovalo tudi Delo.

Na okrogli mizi »Davčne oaze: Je lahko EU učinkovita proti njim?« je Delov novinar Nejc Gole ocenil, da je razkritje pokazalo javnosti skrivnostni sistem delovanja davčnih oaz. Hkrati pa je tudi nastavilo ogledalo vplivnim, ki so bili ujeti v razkritjih, in odločevalcem, ki so v preteklosti storili premalo za ureditev tega področja. Z razkritji se je okrepil pritisk na države za sprejetje ukrepov za boj proti davčnim oazam.

Gole je dodal, da so nekateri koraki v pravo smer vidni. Nekatere države, ki v preteklosti niso hotele posredovati informacij, se zaradi mednarodnega pritiska odpirajo. Kljub temu pa po njegovem mnenju na svetovni ravni ni volje za ureditev tega problema; navsezadnje so bili v Panamske dokumente ujeti voditelji držav, njihovi sorodniki in prijatelji, korporacije ...

Da se spremembe dogajajo, je poudarila tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS). Kot je pojasnila, so nekaj konkretnih ukrepov na ravni EU že sprejeli. V prihodnjem letu bo tako slovenska finančna uprava avtomatično izmenjavala informacije o transakcijskih računih z vsemi državami EU, je pojasnila Tomčeva. Je pa problem po njenem mnenju precej širši, saj EU lahko vpliva samo na zakonodajo na svojem področju.

Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) je dodal, da tovrstne afere, ki jih razkrivajo novinarji, niti ne presenečajo več, meni pa, da se EU preveč sramežljivo in premalo ambiciozno loteva problema. »Učinkovitemu nadzoru morajo slediti učinkovite sankcije, če ne, rešitve ne bo,« je poudaril.

Evropska poslanka Patricija Šulin (EPP/SDS) pa je opozorila, da je odkrivanje tovrstnih zadev tek na dolge proge. Pri tem je pojasnila, da je slovenska davčna uprava med letoma 2010 in 2015 pregledala nekaj več kot tisoč transakcij slovenskih davčnih zavezancev, skupaj pa jim je naložila 32 milijonov dodatnih davčnih obveznosti.

Treba je zaščititi žvižgače

Šoltes je spomnil, da so vse davčne afere, ki pridejo v javnost, plod dela raziskovalnih novinarjev ali tako imenovanih žvižgačev, ki pa jih evropska zakonodaja po njegovih besedah ne zaščiti dovolj. »Absurdno je, da govorimo o boju proti oazam, po drugi strani pa sodimo tistim, ki so jih razkrili,« je poudaril.

Z njim se je strinjala tudi Tomčeva, ki je sicer članica odbora evropskega parlamenta, ki preiskuje Panamske dokumente. Dejala je, da so se na prvem srečanju odbora člani soglasno zavzeli za večjo zaščito novinarjev, če ne, je njihovo delo nesmiselno in ogroženo.

Okroglo mizo o davčnih oazah sta sicer organizirala Informacijska pisarna evropskega parlamenta v Sloveniji in Radiotelevizija Slovenija.