Novo mesto dobilo 6. slovensko univerzo

Zasebna univerza v Novem mestu povezuje štiri fakultete, 611 študentov in 98 visokošolskih učiteljev.
Objavljeno
28. november 2017 18.52
Janoš Zore
Janoš Zore
Novo mesto - »Danes imamo vsi nekaj treme,« je ob včerajšnji tiskovni konferenci v družbi treh dekanj in dekana dejal Marjan Blažič, direktor zasebnega Visokošolskega središča Novo mesto, pod okriljem katerega so že delovale štiri novomeške fakultete - za upravljanje, poslovanje in informatiko, za poslovne in upravne vede, za zdravstvene vede ter za tehnologije in sisteme. »Dan, ko se razglasi ustanovitev fakultete, ni pomemben samo za Novo mesto in regijo, temveč za celotno Slovenijo in Evropo.«

Minuli teden je postala pravnomočna odločba o podelitvi akreditacije za šesto slovensko univerzo. Zasebna univerza v Novem mestu povezuje štiri fakultete, 611 študentov in 98 visokošolskih učiteljev. Podeljena akreditacija bo potekla septembra 2023, v Novem mestu pa so že zdaj odločeni, da bodo zaprosili za podaljšanje.

Uveljavitev v evropskem prostoru

»Univerze v manjših krajih dajejo regijam drugačen utrip. Univerza postane močno kulturno, intelektualno in izobraževalno središče, ki lahko močno vpliva na razvoj družbe, kakovost življenja in trajnostni razvoj okolja,« meni Blažič, ki pričakuje uveljavitev novomeških fakultet v slovenskem in evropskem prostoru: »Sodelovanje naših učiteljev in študentov se vedno zaustavi pri vprašanju naših partnerjev, s katere univerze prihajate. Tujci ne poznajo samostojnih fakultet, saj so pri njih vse visokošolske ustanove vključene v neko univerzo.«

Prva izmed štirih sedanjih članic univerze v ustanavljanju je bila kot visokošolski zavod ustanovljena leta 1997, pogoje za ustanovitev univerze so štiri fakultete izpolnile pred dobrim letom dni. Takrat je z doktorskim programom na fakulteti za zdravstvene vede visokošolsko središče začelo izvajati vse tri stopnje visokošolskega izobraževanja na najmanj treh različnih šolah.

Štiri fakultete novomeške univerze, rektorja naj bi dobila v pol leta, zdaj obiskuje 611 študentov. Blažič je dejal, da s sedanjim razmerjem enega učitelja na šest študentov želijo ostati manjša univerza. Kljub temu skladno s strategijo do leta 2022 pričakujejo skupaj skoraj 1000 vpisanih ljudi. Porast pričakujejo deloma zaradi številnejših generacij po letu 2018, deloma zaradi večje prepoznavnosti in novih programov, ki jih razvijajo. Med temi na prvem mestu omenjajo smer, ki je v Sloveniji še ni - komplementarni koncepti zdravljenja. Na tehničnem področju načrtujejo program o alternativnih virih goriva, na področju ekonomskih znanosti pa bolj praktične in manj teoretične izobraževalne smeri.

Čeprav so fakultete zasebne, so vsi dodiplomski študijski programi prve stopnje koncesionirani in brezplačni, je dejala Jožica Čampa, vodja projektov na visokošolskem središču: »Magistrskih in doktorskih študijskih programov zasebnim ustanovam pa država ne financira. Ta dva programa izvajamo plačljivo.«

Državna koncesijska sredstva pokrivajo približno 70 odstotkov potrebnih sredstev štirih fakultet. Javen denar je, kot pravijo na šesti slovenski univerzi, namenjen zgolj za izobraževalni proces, saj za vlaganja, investicije, pridobivanje prostorov in opremljanje kabinetov od države ne prejmejo niti evra.

Univerza ni povezala vseh šol

Čeprav predstavniki univerze zatrjujejo, da imajo podporo lokalnega okolja in da so študijske smeri pripravili v sodelovanju z gospodarstvom, so bili na včerajšnji predstavitvi univerze prisotni zgolj predstavniki štirih članic. V dolenjski prestolnici obstajajo še štirje visokošolski zavodi, ki ostajajo zunaj novomeške univerze - visoka šola na centru biotehnike in turizma Grm, fakulteta za organizacijske študije, fakulteta za industrijski inženiring in javna fakulteta za informacijske študije, ki ni članica nobene izmed univerz.

Blažič je dejal, da so prve tri šole že povabili k sodelovanju (lani pred pripravo elaborata o ustanovili univerze in pred tednom dni pisno): »Vabimo jih, da se vključijo v naš sistem.«

Na novomeški občini na naša vprašanja, zakaj včeraj njeni predstavniki niso bili navzoči na novinarski konferenci, niso odgovorili. Zapisali pa so, da občina »podpira vsa prizadevanja za razvoj visokega šolstva, tudi ustanovitev univerze. V tem primeru niso vključeni javni visokošolski zavodi, v katerih ima občina ustanoviteljsko vlogo. Pobude za povezovanje so že bile in jih bomo tudi v prihodnje spodbujali.«

Pred leti je vlogo za ustanovitev javne univerze, pojasnjujejo na občini, v okviru svojega rednega delovanja, sofinanciranega z občinskimi sredstvi, pripravil občinski javni zavod Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto (URS). URS je bil soustanovitelj Fakultete za industrijski inženiring, Fakultete za organizacijske študije in Visoke šole za upravljanje podeželja. Vloga je bila neuspešna, občina pa je kasneje URS ukinila in neposredno prevzela vlogo soustanovitelja fakultet in visoke šole.