Novo zakonsko reševanje bohinjske žičnice

Projekt 2864 za zimsko in poletno rekreativno in turistično dejavnost. Ter nova delovna mesta.

Objavljeno
09. april 2014 14.34
press*bohinj
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana – Državnozborski infrastrukturni odbor je podprl še drugi popravek zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, s katerim bo pospešen postopek izdaje gradbenega dovoljenja za projekt bohinjskega zimskega in tudi letnega športno-rekreativno-turističnega projekta 2864. Tudi tokratna novela se ukvarja z lastniškimi vprašanji, natančneje z agrarno skupnostjo, katere preveč razpršeno in dedno nerešeno lastništvo blokira projekt – in z njim evropska sredstva, delovna mesta ter razvoj turizma.

Predlog spremembe zakona so pripravili kar koalicijski poslanci s prvopodpisano Alenko Pavlič, vlada in državni svetniki so se z njo strinjali, parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa je opozorila na vprašanje lastništva, ki bo bistveno omejeno in je zato vprašanje, ali ni poseg prevelik. Sicer pa so poslanci besedilo sprememb toliko popravili, da vsaj tehnično ni vprašljivo.

Temeljni vprašanji v razpravah pravzaprav vseh poslancev – najbolj tudi strokovno argumentirano pa je razpravljal Danijel Krivec, SDS – sta bili: doklej tako parcialno reševati probleme in tudi, kdaj bo zakonodajalec uspel sestavljati take zakone, da ne bodo padali na ustavnem sodišču.

Državni sekretar na pristojnem infrastrukturno-prostorskem ministrstvu Bojan Babič je priznal, da so se parcialne rešitve uveljavile ob energetskem zakonu in interventnem zakonu po žledu, ter lani pri tem istem žičniškem zakonu, da pa pripravljajo nov sistemski zakon o graditvi objektov, ki naj bi našel prave odgovore na vsa vprašanja – tudi pri graditvi linijskih, infrastrukturnih objektov – še do konca letošnjega leta. Tokrat pa želijo investitorju v Bohinju pomagati zato, da bo še pred zimo lahko pričel z deli. Dodatno se mudi zaradi evropskih sredstev in zaradi štiriletne koncesije, ki se bo iztekla leta 2016.

Vprašanje odškodnin za tako (prisilno) služnost je menda urejeno, projekt menda tudi ni v nasprotju z evropsko smernico, ki zaradi spremembe klimatskih razmer dovoljuje v EU smučišča le nad 1500 metri. V projektu 2864 – kar je seveda višina Triglava na drugi strani doline – ko se bo smučišče s sedanje Koble povzpelo proti Soriški planini, je pol terena resda pod 1500 metri, vendar na terenu ni predvideno le smučišče, temveč je predvidena celoletna turistično-rekreativna dejavnost. Tendenca v sosednji Avstriji in celo praksa na bližnjem Voglu je že takšna, da več prihodkov ustvarijo s poletnimi aktivnostmi kot pa s smučanjem. S pohodi, gorskim kolesarjenjem, letnimi sankališči ipd.