Novost, ki bo spremenila življenje astmatikov – na bolje
Personalizirana medicina - Zadnjih petnajst let pri zdravljenju astme ni bilo večjih terapevtskih sprememb, zdaj se obeta nova »revolucija«.
Odpri galerijo
Astmo so diagnosticirali okrog 300 milijonom Zemljanov, torej prizadene vsakega 25. do vsakega 30. človeka. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – »Najprej sem kašljala zaradi pernatih vzglavnikov. V šolo sem hodila dobro uro daleč. V dolino je šlo, nazaj domov v strmino pa veliko težje. Dušilo me je. Kašljala sem in kašljala in tako je šlo moje življenje naprej. Starši se niso zavedali, da bi to lahko bila astma. Ko sem prišla v Ljubljano, se poročila, zanosila, se je zgodila eksplozija: alergije po vsem telesu, razen po obrazu. Šele v pulmološki ambulanti na Golniku so postavili diagnozo.«
Tako pripoveduje astmatičarka Branka Bizjan. A to je bilo pred petdesetimi leti … Golnik je postal njen drugi dom: »Dvakrat na leto po dva, tri tedne sem bila v bolnišnici. Iz vsega skupaj je nastala huda astma. Trajalo je leta, da sem dobila biološka zdravila. Zdaj sem super. Zdaj živim svoje drugo življenje. Zato, ljudje, če kašljate, pojdite se testirat, pojdite k zdravniku, pojdite na Golnik. Z astmo se da živeti. Le svoje telo in zdravnike je treba poslušati.«
Kašelj, težka sapa ob naporu, obdobja, ko vam gre bolje in ko vam gre slabše? V naštetih simptomih so se brez dvoma ob Bizjanovi prepoznali tudi vsi drugi slovenski astmatiki – kar desetina Slovencev ima to najpogostejšo neozdravljivo kronično pljučno bolezen, med njimi tudi 14 odstotkov šolarjev. Astma ne velja zaman tudi za najbolj pogosto kronično nenalezljivo bolezen otrok in mladine.
Vsak prvi torek v maju se svet spomni astme. Danes so ji okroglo mizo namenili tudi na Slovenski tiskovni agenciji, nanjo pa povabili Simono Perčič, zdravnico iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ, Sabino Škrgat, specialistko pulmologinjo s Klinike Golnik, Petra Korošca, vodjo laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik, Avreo Šuntar Erjavšek, glavno medicinsko sestro na bolniškem oddelku Klinike Golnik, in bolnico z astmo Branko Bizjan.
Astmo so diagnosticirali okrog 300 milijonom Zemljanov, torej prizadene vsakega 25. do vsakega 30. človeka. Pri tem astma ne izbira med bolje ali slabše razvitimi območji. Nasprotno: hitreje se širi v razvitejšem svetu, večja smrtnost pa je v revnejših predelih.
Po podatkih Simone Perčič, zdravnice Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ, je astme v svetu vse več. V Evropi je prva po prevalenci Velika Britanija, kjer je več kot 20 odstotkov otrok astmatikov, v Avstriji ima astmo okrog 15 odstotkov vseh obolelih otrok … Bolezen se v najstniških letih pogosto umiri ali celo povsem izzveni, pri približno polovici otrok z astmo pa težave ostanejo tudi, ko odrastejo. Slovenija s 14 odstotki astmatikov med otroško populacijo ne odstopa bistveno od evropskega povprečja. Precej pa se med seboj razlikujejo naše regije. V Ljubljani se število hospitaliziranih otrok zmanjšuje, v Zasavju pa je že desetletja največje; nekoliko višjo prevalenco so v zadnjem času zaznali tudi pri mariborskih otrocih. Pogostnosti astme pri zasavskih otrocih se ne gre čuditi, saj je tesno povezana z onesnaženostjo, zasavske doline pa je v preteklosti obvladovala predvsem umazana industrija.
Pelod in hladen zrak zagotovo povzročata astmo, pravi medicinska stroka, a v zvezi z njo je treba govoriti tudi o nezadostni ozaveščenosti prebivalstva glede kurjenja in zračenja prostorov. Medicina, pravi Perčičeva, nima podatka, koliko je za astmo kriv prav onesnažen zrak. Maribor, denimo, po onesnaženosti ne odstopa od slovenskega povprečja … Sabina Škrgat, specialistka pulmologinja, opozarja na še dva dejavnika: na kajenje matere še nerojenega otroka oziroma na izpostavljenost pasivnemu kajenju ter na resnejše okužbe respiratornega sistema v zgodnjem otroštvu; oba pomenita veliko tveganje za kasnejši nastanek astme. Astmo pa povzročajo tudi različni imunološki mehanizmi, poudarja Peter Korošec: »Bolnika, ki imata podobno simptomatiko, imata lahko precej različne imunološke vzroke. Ni veliko pogostih kroničnih bolezni s tako različnimi imunološkimi ozadji.« A tudi zanje obstaja rešitev. Kot pravi Korošec, je prihodnost boljše obravnave bolnikov v personalizirani medicini: »Najprej bomo ugotavljali, kateri so osnovni imunološki mehanizmi, osnovni vzroki za poslabšanje astme, nato ga bomo personalizirano zdravili. Približno polovica bolnikov zdaj ni vodena, kot bi lahko bila. Tudi v tem je specifika astme.« In personalizirana medicina za zdravljenje astmatikov predstavlja tako imenovano drugo revolucijo.
Tako pripoveduje astmatičarka Branka Bizjan. A to je bilo pred petdesetimi leti … Golnik je postal njen drugi dom: »Dvakrat na leto po dva, tri tedne sem bila v bolnišnici. Iz vsega skupaj je nastala huda astma. Trajalo je leta, da sem dobila biološka zdravila. Zdaj sem super. Zdaj živim svoje drugo življenje. Zato, ljudje, če kašljate, pojdite se testirat, pojdite k zdravniku, pojdite na Golnik. Z astmo se da živeti. Le svoje telo in zdravnike je treba poslušati.«
Desetina Slovencev je astmatikov
Kašelj, težka sapa ob naporu, obdobja, ko vam gre bolje in ko vam gre slabše? V naštetih simptomih so se brez dvoma ob Bizjanovi prepoznali tudi vsi drugi slovenski astmatiki – kar desetina Slovencev ima to najpogostejšo neozdravljivo kronično pljučno bolezen, med njimi tudi 14 odstotkov šolarjev. Astma ne velja zaman tudi za najbolj pogosto kronično nenalezljivo bolezen otrok in mladine.
Svetovni dan astme
Vsak prvi torek v maju se svet spomni astme. Danes so ji okroglo mizo namenili tudi na Slovenski tiskovni agenciji, nanjo pa povabili Simono Perčič, zdravnico iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ, Sabino Škrgat, specialistko pulmologinjo s Klinike Golnik, Petra Korošca, vodjo laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik, Avreo Šuntar Erjavšek, glavno medicinsko sestro na bolniškem oddelku Klinike Golnik, in bolnico z astmo Branko Bizjan.
Astmo so diagnosticirali okrog 300 milijonom Zemljanov, torej prizadene vsakega 25. do vsakega 30. človeka. Pri tem astma ne izbira med bolje ali slabše razvitimi območji. Nasprotno: hitreje se širi v razvitejšem svetu, večja smrtnost pa je v revnejših predelih.
Največ astmatikov na onesnaženih območjih
Po podatkih Simone Perčič, zdravnice Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ, je astme v svetu vse več. V Evropi je prva po prevalenci Velika Britanija, kjer je več kot 20 odstotkov otrok astmatikov, v Avstriji ima astmo okrog 15 odstotkov vseh obolelih otrok … Bolezen se v najstniških letih pogosto umiri ali celo povsem izzveni, pri približno polovici otrok z astmo pa težave ostanejo tudi, ko odrastejo. Slovenija s 14 odstotki astmatikov med otroško populacijo ne odstopa bistveno od evropskega povprečja. Precej pa se med seboj razlikujejo naše regije. V Ljubljani se število hospitaliziranih otrok zmanjšuje, v Zasavju pa je že desetletja največje; nekoliko višjo prevalenco so v zadnjem času zaznali tudi pri mariborskih otrocih. Pogostnosti astme pri zasavskih otrocih se ne gre čuditi, saj je tesno povezana z onesnaženostjo, zasavske doline pa je v preteklosti obvladovala predvsem umazana industrija.
Pelod in hladen zrak zagotovo povzročata astmo, pravi medicinska stroka, a v zvezi z njo je treba govoriti tudi o nezadostni ozaveščenosti prebivalstva glede kurjenja in zračenja prostorov. Medicina, pravi Perčičeva, nima podatka, koliko je za astmo kriv prav onesnažen zrak. Maribor, denimo, po onesnaženosti ne odstopa od slovenskega povprečja … Sabina Škrgat, specialistka pulmologinja, opozarja na še dva dejavnika: na kajenje matere še nerojenega otroka oziroma na izpostavljenost pasivnemu kajenju ter na resnejše okužbe respiratornega sistema v zgodnjem otroštvu; oba pomenita veliko tveganje za kasnejši nastanek astme. Astmo pa povzročajo tudi različni imunološki mehanizmi, poudarja Peter Korošec: »Bolnika, ki imata podobno simptomatiko, imata lahko precej različne imunološke vzroke. Ni veliko pogostih kroničnih bolezni s tako različnimi imunološkimi ozadji.« A tudi zanje obstaja rešitev. Kot pravi Korošec, je prihodnost boljše obravnave bolnikov v personalizirani medicini: »Najprej bomo ugotavljali, kateri so osnovni imunološki mehanizmi, osnovni vzroki za poslabšanje astme, nato ga bomo personalizirano zdravili. Približno polovica bolnikov zdaj ni vodena, kot bi lahko bila. Tudi v tem je specifika astme.« In personalizirana medicina za zdravljenje astmatikov predstavlja tako imenovano drugo revolucijo.
