Novosti bodo preizkušali na treh generacijah osnovnošolcev
Za nekatere prvošolce bo obvezen prvi tuji jezik, v sedmem drugi, spremembe tudi v podaljšanem bivanju.
Odpri galerijo
Projekt poleg sprememb v razširjenem programu poskusno uvaja tudi obvezno poučevanje prvega tujega jezika za prvošolce in drugega tujega jezika od sedmega razreda. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – V novem šolskem letu bo 147 osnovnih šol poskusno uvedlo novosti v podaljšanem bivanju. Nekatere od teh bodo na urnike prvošolcev vpisale tudi obvezni prvi tuji jezik in obvezni drugi tuji jezik za sedmošolce. Šole opozarjajo, da je triletni projekt zavoda za šolstvo slabo pripravljen, saj mesec dni pred poukom ne vedo, kako bo potekal.
»S poskusi bodo na generacijah otrok ugotavljali, kaj je zanje dobro in kaj ne, namesto da bi učne načrte bolje in prej dodelali,« pravi Jožica Frigelj, učiteljica in članica strokovnega sveta ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki se je konec junija seznanil s kurikulumom za poskus uvedbe razširjenega programa v osnovnih šolah.
Ta za 147 šol predvideva predvsem spremembe podaljšanega bivanja, ki na marsikateri šoli v zadnjih letih ne uresničuje pedagoških. Zaradi pomanjkljivosti pri uvajanju novosti je od najprej 175 osnovnih šol, ki so se za projekt odločile prostovoljno, po podatkih zavoda za šolstvo odstopilo 28 šol.
Po navedbah zavoda bodo šole začele izvajati tri sklope dejavnosti, med katerimi so gibanje in zdravje, kultura in tradicija ter vsebine iz dela osnovne šole. Podaljšano bivanje nujno potrebuje spremembe, saj so otroci v zadnjih letih zaradi nesistematične organizacije predvsem v večjih šolah pogosto prikrajšani za dovolj kakovosten prenos znanja in spremljanje njihovega napredka, ocenjujejo učitelji. »V sedanjih pogojih je znanstvena fantastika sestaviti urnik,« opozarja Marjan Gorup, ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Prežihov Voranc. Čeprav se s prenovo podaljšanega bivanja strinja, so od projekta odstopili.
Šole, ki so se junija lani prijavile na razpis poskusnega uvajanja sprememb, so na zavodu konec aprila letos seznanili z začetkom priprav na projekt. »Računali smo, da bodo gradiva pripravljali sproti in bomo najpozneje do novega leta dobili jasne usmeritve za usklajevanje. Tako bi šole lahko ustrezno načrtovale naslednje šolsko leto,« komentira Marjan Gorup. Ko so izhodišča za izvedbo vendarle dobili, so bila ta slabo pripravljena. Hkrati so imeli premalo časa, da bi o novostih v novem šolskem letu seznanili starše, ki bi se morali za izvedbo s projektom strinjati. »Takšna neresnost je za tako obsežen projekt nesprejemljiva,« ocenjuje Marjan Gorup.
Do poskusa je kritična tudi učiteljica Bojana Potočnik, ki pravi, da se je Osnovna šola Planina pri Sevnici, ki jo obiskujeta njena otroka, v projekt prijavila, ne da bi o tem pravočasno obvestila starše: »Pričakovali so, da otroka vpišem v razširjeni program, ne da bi mi ga pred tem predstavili. Hči je prinesla vpisnico v program, o katerem starši nismo vedeli ničesar. Na roditeljskem sestanku nato niso znali opisati dejavnosti, ciljev in učnih načrtov projekta, kar je absurdno,« izkušnjo pojasnjuje Bojana Potočnik.
Poleg tega, da so šole z izvedbo poskusa seznanili vsaj leto prepozno, je problematična tudi nedodelanost njegovega kurikuluma, izpostavlja Jožica Frigelj. Dokument projekta, denimo, predpisuje, da morajo otroci v podaljšanem bivanju dnevno izpolnjevati obrazec, s katerim spremljajo svojo telesno aktivnost. »Bolj od beleženja gibanja sta pomembni dejanska igra in sprostitev. Jasno je, da osnovna šola potrebuje spremembe, vendar jih zdaj uvajajo brez premisleka,« je kritična Jožica Frigelj.
Projekt poleg sprememb v razširjenem programu na 19 od 147 osnovnih šol poskusno uvaja tudi obvezno poučevanje prvega tujega jezika za prvošolce in drugega tujega jezika od sedmega razreda. S to novostjo želijo vsem učencem omogočiti čim višjo raven znanja tujih jezikov, pojasnjujejo na zavodu za šolstvo. Večjezičnost pomeni boljšo zaposljivost, kar je za Slovenijo, katere jezik govori malo ljudi, še posebno pomembno, so ob uvajanju sprememb avgusta lani pojasnili na ministrstvu. Pri omogočanju učenja dveh tujih jezikov upoštevajo tudi priporočilo evropske komisije vsem državam članicam.
Ta novost bo za dve uri na teden povečala učne obveznosti nekaterih prvošolcev in sedmošolcev, kar je problematično, saj vsi dodatnih obremenitev poleg že tako natrpanega urnika ne zmorejo, komentira Bojana Potočnik. Prav tako bi morali uvajanje tujih jezikov predstaviti pravočasno in vsem dostopno, izpostavljajo sogovorniki. Prepričani so, da bodo novosti poskusa po treh letih premalo premišljeno uvedli na vseh drugih slovenskih osnovnih šolah, medtem ko na ministrstvu menijo, da so izvedli vse postopke, predpisane za poskus, pri zasnovi katerega je sodelovalo 57 strokovnjakov.
»S poskusi bodo na generacijah otrok ugotavljali, kaj je zanje dobro in kaj ne, namesto da bi učne načrte bolje in prej dodelali,« pravi Jožica Frigelj, učiteljica in članica strokovnega sveta ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki se je konec junija seznanil s kurikulumom za poskus uvedbe razširjenega programa v osnovnih šolah.
Ta za 147 šol predvideva predvsem spremembe podaljšanega bivanja, ki na marsikateri šoli v zadnjih letih ne uresničuje pedagoških. Zaradi pomanjkljivosti pri uvajanju novosti je od najprej 175 osnovnih šol, ki so se za projekt odločile prostovoljno, po podatkih zavoda za šolstvo odstopilo 28 šol.
Po navedbah zavoda bodo šole začele izvajati tri sklope dejavnosti, med katerimi so gibanje in zdravje, kultura in tradicija ter vsebine iz dela osnovne šole. Podaljšano bivanje nujno potrebuje spremembe, saj so otroci v zadnjih letih zaradi nesistematične organizacije predvsem v večjih šolah pogosto prikrajšani za dovolj kakovosten prenos znanja in spremljanje njihovega napredka, ocenjujejo učitelji. »V sedanjih pogojih je znanstvena fantastika sestaviti urnik,« opozarja Marjan Gorup, ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Prežihov Voranc. Čeprav se s prenovo podaljšanega bivanja strinja, so od projekta odstopili.
Brez soglasja staršev
Šole, ki so se junija lani prijavile na razpis poskusnega uvajanja sprememb, so na zavodu konec aprila letos seznanili z začetkom priprav na projekt. »Računali smo, da bodo gradiva pripravljali sproti in bomo najpozneje do novega leta dobili jasne usmeritve za usklajevanje. Tako bi šole lahko ustrezno načrtovale naslednje šolsko leto,« komentira Marjan Gorup. Ko so izhodišča za izvedbo vendarle dobili, so bila ta slabo pripravljena. Hkrati so imeli premalo časa, da bi o novostih v novem šolskem letu seznanili starše, ki bi se morali za izvedbo s projektom strinjati. »Takšna neresnost je za tako obsežen projekt nesprejemljiva,« ocenjuje Marjan Gorup.
Do poskusa je kritična tudi učiteljica Bojana Potočnik, ki pravi, da se je Osnovna šola Planina pri Sevnici, ki jo obiskujeta njena otroka, v projekt prijavila, ne da bi o tem pravočasno obvestila starše: »Pričakovali so, da otroka vpišem v razširjeni program, ne da bi mi ga pred tem predstavili. Hči je prinesla vpisnico v program, o katerem starši nismo vedeli ničesar. Na roditeljskem sestanku nato niso znali opisati dejavnosti, ciljev in učnih načrtov projekta, kar je absurdno,« izkušnjo pojasnjuje Bojana Potočnik.
Poleg tega, da so šole z izvedbo poskusa seznanili vsaj leto prepozno, je problematična tudi nedodelanost njegovega kurikuluma, izpostavlja Jožica Frigelj. Dokument projekta, denimo, predpisuje, da morajo otroci v podaljšanem bivanju dnevno izpolnjevati obrazec, s katerim spremljajo svojo telesno aktivnost. »Bolj od beleženja gibanja sta pomembni dejanska igra in sprostitev. Jasno je, da osnovna šola potrebuje spremembe, vendar jih zdaj uvajajo brez premisleka,« je kritična Jožica Frigelj.
Dva obvezna tuja jezika preveč
Projekt poleg sprememb v razširjenem programu na 19 od 147 osnovnih šol poskusno uvaja tudi obvezno poučevanje prvega tujega jezika za prvošolce in drugega tujega jezika od sedmega razreda. S to novostjo želijo vsem učencem omogočiti čim višjo raven znanja tujih jezikov, pojasnjujejo na zavodu za šolstvo. Večjezičnost pomeni boljšo zaposljivost, kar je za Slovenijo, katere jezik govori malo ljudi, še posebno pomembno, so ob uvajanju sprememb avgusta lani pojasnili na ministrstvu. Pri omogočanju učenja dveh tujih jezikov upoštevajo tudi priporočilo evropske komisije vsem državam članicam.
Ta novost bo za dve uri na teden povečala učne obveznosti nekaterih prvošolcev in sedmošolcev, kar je problematično, saj vsi dodatnih obremenitev poleg že tako natrpanega urnika ne zmorejo, komentira Bojana Potočnik. Prav tako bi morali uvajanje tujih jezikov predstaviti pravočasno in vsem dostopno, izpostavljajo sogovorniki. Prepričani so, da bodo novosti poskusa po treh letih premalo premišljeno uvedli na vseh drugih slovenskih osnovnih šolah, medtem ko na ministrstvu menijo, da so izvedli vse postopke, predpisane za poskus, pri zasnovi katerega je sodelovalo 57 strokovnjakov.
