NSi ponuja Cerarju ministra za zdravje: Janeza Lavreta

Ljubljana – V Novi Sloveniji, ki je doslej sodelovala le v »pomladnih« koalicijah, ne izključujejo sodelovanja v vladi najverjetnejšega mandatarja Mira Cerarja (SMC). Vabilo na pogovore še čakajo, sodelovanje pa jih zanima le, če bi jim uspelo znižati DDV, nadaljevati privatizacijo in uvesti socialno kapico.

»Želimo izpolniti bistvene točke, ki smo jih obljubili volivcem. Če to ni možno, se v koaliciji ne vidimo,« je osnovne pogoje postavila predsednica NSi Ljudmila Novak.

V stranki s petimi poslanci menijo, da bi v vladi največ pripomogli, če bi vodili ministrstvo za gospodarstvo ali ministrstvo za zdravje. In njihovi kadri? Pred volitvami je NSi predstavila vlado v senci, kjer so za gospodarskega ministra predvideli direktorja hrvaške podružnice pravnega informacijskega portala IUS-Info Mateja Kovača. Po drugih informacijah pa bi ta resor utegnil voditi dosedanji strankin vodja poslanske skupine Matej Tonin, ki je usklajeval ekonomsko naravnan predvolilni program NSi.

Kot ministra za zdravje omenjajo direktorja slovenjgraške bolnišnice Janeza Lavreta. Predsednica stranke Novakova pa je »pripravljena še enkrat poprijeti za delo ministrice za Slovence po svetu – seveda, če bo omenjena vladna služba v novi vladi sploh še samostojni resor.

(Pre)visoka cena?

Najverjetnejši mandatar Miro Cerar za oblikovanje, kot se je izrazil, »pisane koalicije« v vladi potrebuje stranke obeh političnih blokov. Na levici mu izbire ne manjka, na desnici pa zaradi »nekooperativnosti« SDS ostane le še NSi. Sicer bi predsednik SMC, podobno kot Alenka Bratušek, vodil novo levosredinsko vlado. Toda parlamentarna matematika je eno, vsebinska razhajanja pa sodelovanje postavljajo pod velik vprašaj.

Nova Slovenija med drugim zahteva znižanje DDV na 20 odstotkov in nasprotuje uvedbi novih davkov – denimo nepremičninskega. Takšni pogoji pa se zdijo v času, ko je državo zadel nov »javnofinančni torpedo« v obliki vračanja denarja hrvaškim in bosanskim komitentom nekdanje ljubljanske banke, težko uresničljivi.

Druga težava so diametralno nasprotna stališča manjših potencialnih koalicijskih partneric. V NSi odkrito priznavajo, da bi se s SD težko uskladili glede vprašanj privatizacije. »Mi á priori nikogar ne zavračamo. Toda trdno vlado lahko zagotovijo le partnerice z enotnimi pogledi na dosego ciljev. Zato se nam zdi takšna povezava vprašljiva,« je pojasnila Novakova.

Negotova je tudi na relacija NSi-Desus, zlasti glede vprašanj pokojninske in zdravstvene reforme. Podpredsednik NSi Aleš Hojs celo meni, da je Desus edina politična opcija, s katero njegova stranka ne bi smela v koalicijo.

Vihar na desnici

Miru Cerarju bi sestavljanje medblokovske vlade zagotovo olajšala SLS, če bi se ji po glasovanju iz tujine vendarle uspelo prebiti v DZ. Možnosti za to so resda majhne, vendar pa bi se NSi+SLS v tandemu lažje vključili v vlado in tam zagovarjali sorodno politiko. Najbrž prav zato najverjetnejši mandatar še ni začel koalicijskih pogajanj. Namerava jih začeti na začetku prihodnjega tedna, ko naj bi bila že jasna volja volivcev, ki so volili zunaj Slovenije.

Medtem se je zlasti na spletnih socialnih omrežjih že razvnela polemika o možni vključitvi Nove Slovenije v vlado Mira Cerarja. »Vstop NSi v vlado je legitimen. Še več, skladen z delovanjem stranke; zaščita Udbe, Kučanova in priviligirane pokojnine in zabadanje nožev JJ,« je na Twitterju zapisal ekonomist Bernard Brščič. Podobna mnenja je delilo tudi nekaj drugih stranki SDS naklonjenih mnenjskih voditeljev. »NSi se bo o članstvu v vladi odločala samostojno, brez pritiskov. Vsaka stranka mora sama zase narediti analizo volitev in ugotoviti, zakaj je izgubila toliko glasov. Mnoge stranke imajo za razčistiti dovolj svojih težav, zato naj dopustijo, da se bo NSi sama odločala o poti v prihodnost,« je žogico vrnila Novakova.

Pojavila so se tudi ugibanja, ali utegneta stranko protestno zapustiti podpredsednik NSi Aleš Hojs in predsednica ljubljanskega odbora Mojca Kucler Dolinar, kar pa je Hojs za Delo že zavrnil. Razhajanja med vodilnimi v NSi in omenjenima vidnima članoma trajajo že več mesecev, znova pa so eskalirala tik pred parlamentarnimi volitvami, ko sta se Hojs in Kucler Dolinarjeva kot govornika udeležila shoda v podporo predsedniku SDS Janezu Janši. Vrh stranke se teh protestov ni udeleževal. Nesoglasja so se pojavila tudi pri interpretaciji rezultata na evropskih volitvah, kjer Hojs še vedno meni, da je bil skupni nastop s SLS napačna odločitev: »NSi bi lahko imela sama dva evropska poslanca. SLS je k rezultatu enostavno premalo prinesla. To ne nazadnje potrjuje tudi izid parlamentarnih volitev.«