NSi se bo LMŠ »zahvalila za sodelovanje«, če na pogajanjih ne bo napredka

Šesterica strank pod vodstvom Liste Marjana Šarca je nadaljevala pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe. 
Objavljeno
11. julij 2018 16.34
Posodobljeno
11. julij 2018 16.58
Na internem referendumu bi podporo za vstop v koalicijo Marjana Šarca iskali med člani, ki so plačali članarino. FOTO: Aleš Černivec/Delo
STA
STA
Ljubljana - Šesterica strank pod vodstvom Liste Marjana Šarca je danes nadaljevala pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe. Kot so pojasnili v LMŠ, so danes govorili le o vsebini, ne pa tudi o kadrovskem razrezu potencialne vlade. V naslednjih dneh bodo sestankovale strokovne skupine po posameznih področjih, predsedniki strank pa se bodo znova srečali v soboto.
Po današnjih pogajanjih predstavniki strank izjav niso dajali.

Predstavniki SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS so sicer na današnja usklajevanja prišli s pripombami na predlog koalicijske pogodbe, ki so jim ga v LMŠ posredovali v začetku tedna. Pred nadaljevanjem pogajanj so v potencialnih koalicijskih partnericah SD, SMC, SAB in DeSUS zadnji predlog sicer ocenili kot napredek, ki pa še potrebuje izboljšave.

Manj zadovoljni pa so bili v NSi, ki bo ključna za oblikovanje vlade pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca. Izvršilni odbor stranke je namreč v torek zvečer sklenil, da s trenutno vsebino koalicijske pogodbe niso zadovoljni ter da bodo do ponedeljka na pogajanjih poskušali doseči več. Če jim ne bo uspelo, se bodo »zahvalili za sodelovanje«, je napovedal predsednik NSi Matej Tonin.

Izvršni odbor je pogajalski skupini že pred današnjim srečanjem naložil, naj poskuša z novimi pogajanji izboljšati in bolj precizirati ukrepe na področju zdravstva, davkov in gospodarstva, sodstva, pokojninskega sistema, šolstva ter kmetijstva in podeželja. Še zlasti šibko se jim zdi poglavje o gospodarstvu, kjer pa je imela NSi močan predvolilni program. »Da bomo znižali obremenitev plač in preverili izračune, je premalo konkretizirana zadeva,« je opozoril Tonin.

image
Lista Marjana Šarca išče podporo za sestavo koalicije. FOTO: Jože Suhadolnik


Dejal je, da so se v teh dneh v LMŠ v sodelovanju z ministrstvom za finance sicer potrudili dobiti tudi izračune o nekaterih predlaganih ukrepih. Tako je nanizal, da je predlog NSi za ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda oziroma njegovo znižanje na 41 odstotkov vreden 15 milijonov evrov, »kar je možno brez večjih pretresov realizirati«.

Uvedba razvojne kapice v visokotehnoloških podjetjih na štirikratnik minimalne plače je ocenjena na 250 milijonov evrov. Če bi dvignili splošno dohodninsko olajšavo na 8000 evrov, kar bi prineslo ljudem 50 evrov več v njihovih žepih, pa bi to pomenilo 650 milijonov evrov manj prilivov v proračun.

»To je velik znesek, a izračun je statičen, saj so pogledali le izpad pri dohodnini, ni pa izračunano, koliko bi bilo več priliva v proračun iz naslova povečane potrošnje,« je dejal Tonin. Obenem je ta znesek postavil ob bok 400-milijonskim zahtevam sindikatov javnega sektorja, ki čakajo novo vlado. »Ali bi namenili 400 milijonov evrov zgolj za javni sektor ali 650 milijonov evrov za vse zaposlene v državi. To so dileme, ki jih je treba odpreti,« je opozoril.

NSi pričakuje, da bodo izračune, sedaj ko jih imajo, vključili v koalicijsko pogodbo, v kateri pogrešajo tudi ukrepe za razvoj podeželja in kmetijstva. Ob tem je Matej Tonin spomnil na predlog NSi, po katerem bi javne zavode obvezali vsaj v petinskem deležu kupovati lokalno pridelano hrano.


Izvršilni odbor je pogajalski skupini dal čas, da doseže bolj jasne opredelitve na omenjenih področjih, do ponedeljka, ko se bodo znova sestali in »potegnili črto«. »Če bo vsebina zadostna, gremo takoj v izvedbo internega referenduma, če ne bo, se bomo zahvalili za sodelovanje,« je pojasnil Tonin. Na internem referendumu bi podporo za vstop v koalicijo Marjana Šarca iskali med člani, ki so plačali članarino.

Na podlagi izidov referenduma pa bi končno odločitev o tem sprejel svet stranke, je pojasnil Tonin. Zatrdil je, da so pogovore o kadrovskem razrezu doslej vztrajno zavračali, saj ne želijo, da bi se jim očitalo, da so se prodali za nekaj ministrskih mest. »Najprej se želimo vsebinsko uskladiti,« je znova zagotovil predsednik NSi.

Hkrati je dejal, da se NSi še vedno pogovarja o vstopu v koalicijo tudi s prvouvrščeno na volitvah SDS. »Tam so vsebinski napredki boljši, intenzivni, kar je za pričakovati, saj sta stranki članici iste politične skupine,« je dejal Tonin. Ocenil je, da so stvari vsebinsko usklajene »do 95 odstotkov, nastajajo pa razlike predvsem na področju zdravstva«. Kot je dejal, predloga koalicijske pogodbe še ni videl, so pa primerjali rešitve ene in druge stranke po resorjih.

image
Matej Tonin se je sestal tudi z Borutom Pahorjem. FOTO: Uroš Hočevar


Če ne bo soglasja h kandidaturi za mandatarja, bo Pahor počakal do izteka roka 


Predsednik republike Borut Pahor bo v primeru, če od nobenega od potencialnih mandatarskih kandidatov ne bo dobil soglasja h kandidaturi, počakal do 23. julija, preden bo o tem obvestil DZ. S tem bo omogočil več manevrskega prostora tistim, ki se trudijo za oblikovanje politične večine, je napovedal po pogovoru s Toninom.

Pahor in Tonin sta se namreč na današnjem srečanju pogovarjala o nadaljnjih postopkih glede predlaganja kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Pahor se bo namreč v četrtek sestal s predsednikom SDS Janezom Janšo, ki ga namerava kot relativnega zmagovalca predlagati za mandatarski položaj. Ker pa mu je Janša že na prvem srečanju povedal, da ne namerava sprejeti kandidature, če se bo oblikovala neka druga večina v DZ, se zastavlja vprašanje, ali bo na četrtkovem srečanju dal soglasje h kandidaturi.

Kot je po današnjem srečanju s Toninom pojasnil Pahor, sta se dogovorila, kako bo predsednik republike ravnal v primeru, če Janša soglasja ne bo dal. Napovedal je, da bo v takšnem primeru DZ o tem, da nima kandidata za mandatarja, obvestil šele po poteku 30-dnevnega roka, torej 23. julija. Na ta način bi tisti, ki se trudijo za oblikovanje politične večine, dobili več časa, je pojasnil.

Tonin je dodal, da se bo v tem primeru prvi krog glasovanja o mandatarskem kandidatu sam od sebe iztekel, ko bi se s tem seznanil DZ. Sledil bi drugi krog glasovanja. Če kandidata tudi v drugem krogu, v katerem lahko mandatarja predlagajo predsednik republike ali poslanske skupine, ne bi bilo, lahko sledi še tretji poskus. Če bi bil tudi ta neuspešen, pa začnejo teči roki za razpis volitev, je spomnil predsednik DZ.

Pahor in Tonin sta se pogovarjala tudi o vprašanju, kaj storiti, če bi kandidat za mandatarja dal soglasje h kandidaturi in ga nato umaknil. Pahor meni, da bo pripomogel k ustavno nespornemu ravnanju, če bo kandidata v roku 30 dni predlagal samo enkrat. Če bo kandidat umaknil soglasje, novega ne bo predlagal, je napovedal Pahor, saj želi, da je postopek transparenten in brez postopkovnih zapletov.