Tiskane izdaje
Ljubljana, Braslovče – Na eni prvih sej vlade po novem letu zna biti ponovno vroče. Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je izdelan Državni prostorski načrt (DPN) za hitro cesto Šentrupert-Velenje jug po tretji razvojni osi in ministrica Irena Majcen ga v teh dneh pošilja v potrditev na vlado. A kmetijski minister Dejan Židan je na traso spet dal negativno mnenje, odvetnik Civilnih iniciatov Braslovč pa v primeru sprejetja DPN napoveduje ustavni spor.
Prejšnji teden so se predstavniki gospodarstva koroške in savinjsko-šaleške regije sestali z ministri Gašperšičem, Počivalškom in Katičevo ter zahtevali, da vlada izpolni obljubo, da bo do konca letošnjega leta sprejela DPN za državno cesto od priključka na avtocesto v Šentrupertu do Velenja. Spomnili so jih, da slabe prometnice gospodarstvu obeh regij zmanjšujejo konkurenčnost, zavirajo razvoj in odvračajo investitorje.
Predsednici gospodarskih zbornic obeh območij, Cvetka Tinauer in Mojca Kert, sta v izjavi, naslovljeni na vlado, zapisali, da ne morejo razumeti, kako lahko manjše skupine ali celo posamezniki »z argumentom ogrožanja kmetijskih zemljišč ovirajo prihodnji razvoj celotnega območja«.
V mislih sta imeli Civilno iniciativo Braslovče (CIB), pa tudi civilne iniciative v Šmartnem ob Paki in Polzeli, ki že vrsto let ne le nasprotujejo trasi, temveč predlagajo drugo, po njihovem manj škodljivo in cenejšo varianto Arja vas-Velenje.
Aktivni državljani
V CIB pa napovedujejo, če bo vlada sprejela DPN za traso Šentrupert-Velenje jug, da bo njihov odvetnik začel delovati v napovedni smeri: »Vladi in pristojnim ministrstvom je odvetnik, ki je zoper državo na Ustavnem sodišču dobil nekaj odmevnih primerov, po pooblastilu nekaj pravnih oseb 30. novembra poslal opozorilo, da bi bilo sprejetje DPN po sedanjem predlogu neskladno z obveznimi evropskimi konvencijami. Opozoril je, da Ustavno sodišče te konvencije obravnava resno, kar je utemeljil z nekaj primeri. V primeru sprejetja DPN v sedanji vsebini je napovedal ustavni spor.«
Sredi decembra je MOP objavil, da so od Evropske komisije prejeli opomin zaradi kršitev obveznosti iz evropskih direktiv o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje ter o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Časa za dogovor ima Slovenija do začetka februarja. V CIB trdijo, da gre za prav tista določila direktiv, na katera opozarja njihov odvetnik.
Židane volje po mnenju
Da po 12 letih umeščanja trase med avtocesto in Šaleško dolino negotovost ne bi bila nič manjša, sta 2. decembra poskrbela kmetijski minister Dejan Židan in njegova državna sekretarka Tanja Strniša. Ta je 12. decembra izdala negativni mnenji za DPN Šentrupert-Velenje jug in za celovito presojo vplivov na okolje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je mnenji izdalo po pozivu MOP, da oblikuje »prvo mnenje«. Zanimivo pri tem je, da MKGP v obrazložitvi v celoti povzema stališča CIB; od tega, da gre za poseg v najboljša kmetijska zemljišča, da je že študija variant tras iz leta 2008 ugotavljala, da je primernejša trasa Arja vas-Velenje, da trasa Šentrupert-Velenje jug ne sledi Strategiji razvoja prometa, do tega, da bi bilo potrebno ponovno izvesti strokovno recenzijo študije variant. Spomnimo: ob omenjenih je bila nekaj časa v igri tudi trasa približno v sredini med njimi in sicer na relaciji Podlog-Velenje.
Velenjski župan Bojan Kontič na vprašanje, kako komentira zavrnitev ministra Židana iz iste stranke, torej SD, pravi: »O mnenju ministrstva za kmetijstvo menim, da je zgolj eno izmed tistih, ki jih je potrebno vpeti v širši javni interes. Prepričan sem, da bo prevladal interes v dobro nadaljnjemu razvoju gospodarstva in gospodarskih središč, kakršno je tudi Velenje.«
Na MOP na vprašanje, če bodo torej vladi predlagali sprejetje DPN za državno cesto Šentrupert-Velenje jug kljub temu, da ni medresorsko usklajen, ne odgovarjajo naravnost in pravijo: »V zvezi s predmetnim DPN potekajo zadnja usklajevanja pred posredovanjem gradiva v obravnavo in sprejem na vlado. Odločitev o DPN bo sprejela vlada na svoji seji, predvidoma na začetku januarja.«
Pojasnilo je mogoče razumeti tudi tako, da bo vlada v prvi polovici januarja tudi o tem glasovala s preglasovanjem. Odgovorov na vprašanje, kako resna so lahko opozorila o spodbijanju uredbe na ustavnem sodišču ali celo pred evropsko komisijo, nismo dobili.
