O Vonarskem jezeru na najvišji ravni

Občine z obeh strani meje hočejo jezero na Sotli čim prej, odločitev o evropskih sredstvih pričakujejo oktobra.

Objavljeno
22. avgust 2017 10.35
skur*Vonarje
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Obsotelje - Odločitev arbitražnega sodišča ne bi smela vplivati na načrte za ponovno ojezeritev Vonarskega jezera, saj meja na tem delu nikoli ni bila sporna, pravijo župani z obeh strani meje. Prepričani so, da bi tako slovenska kot hrvaška vlada to morali upoštevati in vsaj pri jezeru preseči nesoglasja zaradi arbitražnega sporazuma.

Idejo ojezeritve že od prvih projektov leta 2005 podpira minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, svoje ideje imata tudi hrvaški občini, ki si bosta s Podčetrtkom in Rogaško Slatino delili dobrih sto hektarov veliko jezero.

»Meja tu nikoli ni bila sporna. In res nočemo, da bi ta prekleti arbitražni sporazum kaj zapletel. Ker pri nas za to res ni vzroka! Od nekdaj smo prijatelji in sodelujemo. Tudi vaš minister Počivalšek je bil ves čas zainteresiran za Vonarsko jezero in verjamem, da misli tako, kot govori. Upam le, da politika ne bo česa pokvarila,« je bil iskren župan hrvaškega Huma na Sutli Zvonko Jutriša. Obala jezera bi segla tako v Hum na Sutli kot tudi v Zagorska Sela. »Zaradi sedanje problematike o meji med Slovenijo in Hrvaško ne pričakujemo nikakršnih zapletov,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo in dodajajo, da s hrvaško stranjo dobro sodelujejo.

Vonarsko ali Sotelsko jezero, ki je nastalo leta 1980 z zajezitvijo Sotle, že osem let pozneje pa so ga morali zaradi velike onesnaženosti izprazniti, je najprej merilo skoraj dvesto hektarov. Ko je Rogaška Slatina pred dvanajstimi leti pripravila prve projekte, je računala na tolikšno površino, a ji je ministrstvo za kmetijstvo želje oklestilo za skoraj polovico, saj ne dovoli tolikšnega zmanjšanja kmetijskih površin. Po zadnjih načrtih bi jezero merilo 104 hektare, v Sloveniji bi 80 odstotkov jezera ležalo v Podčetrtku. Rogaška je tako morala opustiti idejo o gradnji hotelov ob jezeru, je povedal slatinski župan Branko Kidrič: »Želje smo morali zmanjšati za 80 odstotkov. Od nastanitvenih kapacitet so ostali bungalovi in šotorišča.«


Vonarsko ali Sotelsko jezero je bilo v osemdesetih polovico večje, kot ga načrtujejo zdaj. Foto: Špela Kuralt/Delo

»To je odgovornost obeh držav!«

Ojezeritev Vonarskega jezera je del čezmejnega projekta Frisco (Flood Risk Slovenia - Croatia Operations). Gre za projekt Slovenije in Hrvaške za zmanjšanje poplavne ogroženosti na skupnih porečjih ali delih porečij Kolpe, Sotle, Drave, Mure, Bregane in Dragonje. V prvem delu projekta bodo na Sotli sanirali in modernizirali pregrado Vonarje ter območje očistili. Slovenska vlada je 1. junija potrdila sredstva za izvedbo te faze projekta, ki bo stala 3,2 milijona evrov.

Projekt so 1. julija oddali na službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja čezmejni program Slovenija-Hrvaška. Odločitev o nadgradnji pregrade Vonarje in očiščenju območja, ki sta prva pogoja za ponovno ojezeritev območja, bo znana na začetku oktobra, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, kjer pravijo: »Če bo projekt potrjen, bomo skupaj s pristojnimi ministrstvi začeli priprave dokumentacije za ponovno polnjenje Vonarskega jezera. V sklopu tega predvidevamo srečanje ministrov obeh držav na najvišji ravni.«

Župan Podčetrtka Peter Misja že več let opozarja, da bi morali pregrado že zdavnaj sanirati: »S tem dobimo protipoplavno zaščito. Če bo projekt jeseni sprejet, bi še letos lahko začeli delati pregrado, denar je že zagotovljen. Gre za odgovornost obeh držav. Če tega ne bomo storili v letu ali dveh, ne bo nič narejenega še desetletje.« Podčetrški župan tudi poudarja, da je turizem pri Vonarskem jezeru šele v tretjem planu: »Najpomembnejša je protipoplavna zaščita, zato sta nujna pregrada, očiščenje območja in šele na tretjem mestu je turizem!«


Vonarsko jezero, kot ga načrtujejo v Rogaški Slatini. Foto: Arhiv Občina Rogaška Slatina

Spet študije

Projekt, kot ga predstavlja ministrstvo za gospodarstvo, je velik. V njem so naravoslovni center, pomoli, čolnarne pa tudi interpretacija naravovarstvenih površin z opazovališči, utrjenimi potmi, informacijskimi točkami ... Tudi hrvaški občini si od jezera obetata oživitev območja, kot je dejal Jutriša: »Načrtujemo razvoj športne, ribolovne in turistične ponudbe na naši obali. Na žalost je teren drugačen kot na slovenski strani, a imamo možnost ureditve sprehajališč. Zadeva nas zelo zanima in jezera si želimo čim prej.«

Zaradi odgovorov ministrstva za okolje in prostor (MOP) pa jezera vendarle prav kmalu še ne bo. Čeprav je ministrica Irena Majcen aprila 2015 napovedala, da bo kota ojezeritve, torej določitev, do katere nadmorske višine naj bi segalo jezero, znana v mesecu dni, se to ni zgodilo. Že pred dvema letoma so napovedali, da mora izhodiščna kota 204 metre, ki bi omogočila 104 hektare veliko jezero, prestati postopke presoje, kot sta protipoplavni in naravovarstveni vidik.

Takrat so na MOP napovedali revizijo hidrološko-hidravlične študije. Do zdaj bistvenega napredka ni. »V sklopu izdelave nove hidrološko-hidravlične študije v projektu Frisco 1 bodo novelirana tudi hidrološka izhodišča, ki bodo hkrati odgovorila tudi na vprašanja o morebitni spremembi kote stalne ojezeritve tudi glede na potrebni zadrževalni volumen za ohranjanje vodnega režima,« so sporočili z MOP. Izdelava študije naj bi trajala leto dni, je dejal Kidrič.