Ob 10. obletnici odkritja Hude Jame nadaljevanje urejanja grobišča
Lani so potrdili oz. sondirali 55 prikritih vojnih grobišč.
Odpri galerijo
FOTO: Dejan Javornik
Ob 10. obletnici odkritja množičnega grobišča v opuščenem rudniku v Hudi Jami komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč nadaljuje prizadevanja, da bo grobišče kmalu del projekta ekomuzeja občine Laško.
V lanskem letu je komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč uredila 36 prikritih vojnih grobišč do faze, ki omogoča pripravo predloga za vpis grobišča v registra vojnih grobišč in nepremične kulturne dediščine, izvedla izkop in pokop žrtev iz šestih prikritih vojnih grobišč in potrdila oziroma sondirala 55 prikritih vojnih grobišč ter izvlek odpadkov iz Brezna pri Debliških livadah v občini Kočevje.
»V Sloveniji smo od okoli 600 lokacij do zdaj potrdili in dokumentirali 233 grobišč in morišč. V zadnjih treh letih od uveljavitve zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev smo uredili in označili 162 grobišč. Pri tem smo našli ostanke več kot 2500 žrtev, od katerih je bilo pokopanih okoli 1600, od tega več kot 1400 iz Hude Jame,« je povedal predsednik komisije Jože Dežman.
V tekočem letu je za delo komisije v državnem proračunu zagotovljenih 500.000 evrov. Na podlagi izkušenj izvajanja aktivnosti pri postopkih odkrivanja prikritih vojnih grobišč v letih 2015-2018, se je komisija odločila, da bo tudi v tem letu ena od prednostnih nalog ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi podatki.
V ta namen bo spletno aplikacijo grobišča vsebinsko nadgradila glede na spremenjene razmere na terenu v zadnjih letih. Gre za popravke in nadgradnjo preko 600 lokacij na več kot desetih vnosih in za vpis okoli 150 novih lokacij. V tem letu bo komisija po Dežmanovih navedbah vzpostavila tudi svojo spletno stran, na kateri bo predstavljeno njeno delo in pomembnejši dokumenti.
Letos načrtujejo sondiranje oziroma pripravljalna dela za dostop do posmrtnih ostankov v grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer je po podatkih iz evidence prikritih grobišč eno največjih grobišč slovenskih žrtev, tam ležijo posmrtni ostanki najmanj 1500 žrtev. Po predvidevanjih komisije bodo postopki potrjevanja, prekopa in ureditve grobišča trajali nekaj let.
Komisija v tem letu načrtuje podrobnejši pregled plasti, ki so v Breznu pri Debliških livadah v občini Kočevje ostala še nepregledana. Po izvleku odpadkov v breznu oktobra lani niso naleteli na človeške ostanke. V primeru takšne najdbe pa bo komisija opravila njihov iznos.
Sicer pa bo komisija po Dežmanovih besedah svoje aktivnosti ponovno usmerila v pridobitev ustrezne lokacije za pokop posmrtnih ostankov umorjenih Romov z Mačkovca, Iške in Sodražice. Znano je, da so v ljubljanski mestni občini dejali, da na osrednjem mestnem pokopališču Žale zanje ni prostora.
Ob tem je izrazil upanje, da bo v doglednem času ustanovljen zavod za vojna grobišča, ki bi ustrezno skrbel in urejal vsa vojna grobišča v Sloveniji in slovenska v tujini. Zdaj je večina grobišč, tudi partizanskih, zanemarjena in slabo dokumentirana. »Z zavodom pa bi dobili urejeno stanje, vsaj načeloma bi vse žrtve imele pravico do spomina in groba, kjer mrtvi ne bi bili več talci ideologije, ampak bi bili predmet ustrezne državne skrbi,« je še dodal Dežman.
V lanskem letu je komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč uredila 36 prikritih vojnih grobišč do faze, ki omogoča pripravo predloga za vpis grobišča v registra vojnih grobišč in nepremične kulturne dediščine, izvedla izkop in pokop žrtev iz šestih prikritih vojnih grobišč in potrdila oziroma sondirala 55 prikritih vojnih grobišč ter izvlek odpadkov iz Brezna pri Debliških livadah v občini Kočevje.
»V Sloveniji smo od okoli 600 lokacij do zdaj potrdili in dokumentirali 233 grobišč in morišč. V zadnjih treh letih od uveljavitve zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev smo uredili in označili 162 grobišč. Pri tem smo našli ostanke več kot 2500 žrtev, od katerih je bilo pokopanih okoli 1600, od tega več kot 1400 iz Hude Jame,« je povedal predsednik komisije Jože Dežman.
V tekočem letu je za delo komisije v državnem proračunu zagotovljenih 500.000 evrov. Na podlagi izkušenj izvajanja aktivnosti pri postopkih odkrivanja prikritih vojnih grobišč v letih 2015-2018, se je komisija odločila, da bo tudi v tem letu ena od prednostnih nalog ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi podatki.
V ta namen bo spletno aplikacijo grobišča vsebinsko nadgradila glede na spremenjene razmere na terenu v zadnjih letih. Gre za popravke in nadgradnjo preko 600 lokacij na več kot desetih vnosih in za vpis okoli 150 novih lokacij. V tem letu bo komisija po Dežmanovih navedbah vzpostavila tudi svojo spletno stran, na kateri bo predstavljeno njeno delo in pomembnejši dokumenti.
Letos načrtujejo sondiranje oziroma pripravljalna dela za dostop do posmrtnih ostankov v grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer je po podatkih iz evidence prikritih grobišč eno največjih grobišč slovenskih žrtev, tam ležijo posmrtni ostanki najmanj 1500 žrtev. Po predvidevanjih komisije bodo postopki potrjevanja, prekopa in ureditve grobišča trajali nekaj let.
Komisija v tem letu načrtuje podrobnejši pregled plasti, ki so v Breznu pri Debliških livadah v občini Kočevje ostala še nepregledana. Po izvleku odpadkov v breznu oktobra lani niso naleteli na človeške ostanke. V primeru takšne najdbe pa bo komisija opravila njihov iznos.
Sicer pa bo komisija po Dežmanovih besedah svoje aktivnosti ponovno usmerila v pridobitev ustrezne lokacije za pokop posmrtnih ostankov umorjenih Romov z Mačkovca, Iške in Sodražice. Znano je, da so v ljubljanski mestni občini dejali, da na osrednjem mestnem pokopališču Žale zanje ni prostora.
Ob tem je izrazil upanje, da bo v doglednem času ustanovljen zavod za vojna grobišča, ki bi ustrezno skrbel in urejal vsa vojna grobišča v Sloveniji in slovenska v tujini. Zdaj je večina grobišč, tudi partizanskih, zanemarjena in slabo dokumentirana. »Z zavodom pa bi dobili urejeno stanje, vsaj načeloma bi vse žrtve imele pravico do spomina in groba, kjer mrtvi ne bi bili več talci ideologije, ampak bi bili predmet ustrezne državne skrbi,« je še dodal Dežman.
