Ob študiju – alarmantni stroški in premalo postelj

Najprej na vrsti novela, nato sistemska modernizacija zakonodaje. Mlade žulijo prikriti stroški študija.
Objavljeno
13. marec 2019 15.04
Posodobljeno
13. marec 2019 15.38
Bolj kot na vprašanje kakovosti študija študenti opozarjajo na svojo materialno prikrajšanost. FOTO: Damjan Zibert/Delo
Ljubljana – Osrednji cilj novele visokošolskega zakona, ki jo pripravljajo na ministrstvu za izobraževanje, bosta definiciji javne službe in učne obveznosti profesorjev, določitev učnega jezika ter dinamika financiranja, ki bo postopoma morala doseči odstotek našega bruto domačega proizvoda.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo želi modernizirati to raven izobraževanja, vendar v tesnem in konstruktivnem dialogu z relevantnimi sogovorniki. Namignil je, da sprva načrtuje majhne popravke, kasneje oziroma srednjeročno pa tudi resno modernizacijo. Študentska organizacija se še naprej zavzema za sistemski zakon, o katerem upajo, da bo luč sveta vendarle ugledal v mandatu te vlade. Kot kaže, bodo z njim uresničili koalicijske zaveze o definiranju pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in javne službe ter zagotovili njeno javno financiranje v polnem obsegu.

Medtem ko se omejitve administrativnih stroškov študija – denimo vpisnin in vaj –, ki jo je večkrat zahtevala zunajkoalicijska partnerica Levica, včeraj na prvi seji sveta vlade za študentska vprašanja pa posebej izpostavila tudi študentska organizacija, niso dotaknili.
 

Javna objava zasebnih diplom


»Na določenih akademijah in fakultetah imamo alarmantno situacijo. Na fakulteti za arhitekturo tako plačujejo zelo visoke stroške za nujno potrebne pripomočke in material,« je orisal Klemen Peran, predsednik krovne študentske organizacije. Ti stroški po navedbah študentov lahko znašajo tudi od 500 do tisoč evrov na letnik. Poleg tega so zelo dragi tudi nekateri učbeniki, zaradi česar mladi predlagajo še brezplačen dostop do literature v digitalni obliki.

Od ljubljanske univerze pričakujejo javno objavo študentskih anket, od vseh koncesionarjev – teh je v državi 44 – pa objavo zaključnih del njihovih diplomantov, da bi videli, kako kakovostna so. Prav tako pričakujejo jasno razmejitev med tržnimi in javnimi sredstvi fakultet. V predlogu, ki ga je pripravila ministrova predhodnica, so določili, da bi presežke iz tržne dejavnosti morale usmeriti nazaj v svoje temeljno poslanstvo.
 

Skrajni rok jeseni


Težko pričakovano novelo zakona, ki je v zadnjih letih večkrat obstala v predalu, bodo na ministrstvu predstavili kmalu, najprej sicer tako svetu vlade za visoko šolstvo kot tudi svetu za študentska vprašanja. Še ta mesec bodo imenovali delovne skupine, ki bodo pri tem sodelovali, v njih bodo sedeli tudi študentski predstavniki. Potem ga bodo poslali v javno razpravo. Normativni program dela vlade predvideva, da ga mora obravnavati najkasneje 5. aprila, državni zbor pa sprejeti najkasneje 16. septembra.

V razpravi niso zanemarili niti bivanjske problematike. Kot je znano, trenutno primanjkuje kar 400 študentskih postelj. Ker situacija ni rožnata, preprostih rešitev pa ni, predlaga, da bi najprej preučili, koliko postelj je na voljo tujcem, ki na slovenske univerze pridejo prek programa Erasmus, čemur študenti nasprotujejo.

Denarja za širjenje obstoječih študentskim domov na ministrstvu namreč nimajo, je priznal državni sekretar na pristojnem ministrstvu Jernej Štromajer. Kot smo poročali v začetku meseca, so študenti zaradi (pre)dolgih čakalnih vrst za bivanje v domu nastanjeni v hostlih in celo plačujejo turistično takso. Na gospodarskem ministrstvu, kljub pozivu, da bi študente tega stroška upravičili, se še niso odzvali.