Tiskane izdaje
Ljubljana – Zgodba deklice iz Somalije, ki čaka, da se pridruži sestri v Mariboru, se je iz uradniških preselila v politične vrste. Poslanci se te dni opredeljujejo do spremembe zakonodaje, ki bi omogočila tudi združitev sorojencev, ne le staršev in otrok, kot to velja sedaj.
V ospredju naj bo človečnost
Primer je spodbudil razmislek o morebitni spremembi zakonodaje. Sistemsko nepravilnost, po kateri so družinski člani begunca samo starši oziroma otroci, ne pa v izjemnih okoliščinah tudi sorojenci ali drugi sorodniki, bi lahko popravili z dopolnitvijo zakona o tujcih. Pristojni organi, ki so združitev doslej zavračali, bi tako dobili ustrezno zakonsko podlago.
V političnih strankah so spremembi zakonodaje naklonjeni. V poslanski skupini SMC so že napovedali, da bodo podprli ukrepe za učinkovito in hitro rešitev vprašanja somalijske deklice oziroma njeno združitev z družino. V SD pravijo, da je politika odgovorna za sprejetje zakonskih sprememb, ki bodo preprečile tovrstne težke in nedopustne situacije. Izogniti se je treba vsakršni politizaciji in v ospredje postaviti človečnost. Ta primer ter vse morebitne podobne žalostne primere je treba v najkrajšem možnem času rešiti, pa menijo v Desusu. Njihova poslanka Jana Jenko je ob tem dejala, da je tem ljudem treba pomagati: »Zakon o tujcih mora ministrstvu omogočiti presojo, kdaj so okoliščine upravičene, da se beguncem lahko pridružijo tudi bližnji.« V ZL se zavzemajo za večjo občutljivost uradnikov in sodstva do vseh ljudi v stiski. »Upamo, da bo ustavno sodišče prepoznalo ozkost slovenskih predpisov o tujcih kot tudi neobčutljivost mnogih uradnikov, ki o tem in podobnih problemih odločajo,« pravi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in dodaja, da mora država preseči ozke in prepogosto egoistične interese in o življenju drugih in drugačnih odločati z več empatije. V SDS pravijo, da ne poznajo novele zakona, vsekakor pa podpirajo, da vlada omenjeni primer razreši.
Novelo zakona o tujcih je pripravil Zaab, kjer si želijo, da bi jo skupaj predlagalo čim več poslanskih skupin. »Upamo, da bo široka podpora v DZ odprla vrata Slovenije deklici, ki se je povsem sama znašla v nemogočih razmerah,« pravi njihov poslanec Peter Vilfan. Ko bodo dobili podporo, bodo predlog vložili v zakonodajni postopek. Ta petek bo kolegij predsednika DZ odločal o hitrosti postopka – ali bo navaden ali skrajšan in ali bo uvrščen na redno januarsko sejo DZ. Konec meseca bi to novelo lahko uveljavili in po najbolj optimističnih napovedih bi lahko marca začela veljati, ocenjujejo v Zaabu. Zakon o tujcih sicer želijo spremeniti tako, da bi država dobila nekoliko večjo diskrecijsko pravico pri ravnanju v takšnih izrednih primerih; tako da bi se lahko denimo deklica Faysa pridružila svoji sestri v Sloveniji, čeprav ta pravno ne spada v njeno najožjo družino. Zaab meni, da to sicer omogoča že obstoječa zakonodaja, vendar da se pogosto zaplete pri uradnikih.
Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra, pa je do sedanje ureditve kritična: »Pri uporabi pravnih predpisov se ravno pri posameznih primerih pogosto pokaže, da ti niso življenjski, da so morda slabo oblikovani ali da so enostavno pomanjkljivi.« Primer somalijske deklice pa kaže na to, da so begunci, kar zadeva združevanje z družino, v slabšem položaju kot tujci. Tem namreč zakon omogoča združitev tudi z drugimi družinskimi člani, če posebne okoliščine govorijo združitvi v prid. »Gre za očitno neenakost, ki jo je treba odpraviti z ustrezno spremembo zakonodaje,« še poudarja.
Dr. Mirjam Milharčič Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU pa pravi, da lahko pristojni dovoljenje za vstop v državo sorodnici prebivalke Slovenije izdajo že z malo zdravega razuma in pameti. »Ker imamo zakone, ki dejansko preprečujejo, ne pa omogočajo sprejemanje beguncev in podeljevanje azilnega statusa, se lahko zavzamejo tudi za njihovo temeljito spremembo. Vsi skupaj kot družba pa lahko naredimo predvsem to, da se takoj zdaj upremo vsem oblikam nenehnega žaljivega obravnavanja migrantov, ki se ustavi samo ob redkem osamljenem primeru, ki naj nam vzbudi občutek, da smo 'dobri ljudje'.«
