Občina na nož z uporabniki Sokolca

Novo mesto – Ker predstavniki Avtonomne kulturne cone (AKC) Sokolc tudi po razsodbi novomeškega sodišča nočejo zapustiti Narodnega doma, je novomeška občina za izpraznitev objekta ubrala svojo pot; po elektriki v petek je uporabnikom v torek prekinila še dobavo pitne vode, čeprav je pravica do pitne vode zagotovljena z ustavo.

Po prepričanju vodstva novomeške občine je tak ukrep skladen s pravnomočno sodbo sodišča. »Sodba ne daje več pravne podlage, da bi občina tudi v prihodnje plačevala obratovalne stroške za protipravno uporabo občinskega objekta,« je povedal novomeški župan Gregor Macedoni. Občino so obratovalni stroški za Sokolca lani stali skoraj deset tisoč evrov. Del je predstavljala tudi vodarina, »ki je za protipravno uporabo naših prostorov nismo dolžni zagotavljati«, so prepričani na občini. Po navedbah našega vira v občinski upravi ni enotnega stališča, kako rešiti problem Sokolca.

Predstavnik AKC Sebastjan Šeremet je povedal, da po izklopu elektrike ob soju svečk zdaj ustvarjajo pri desetih stopinjah Celzija. Po njegovem je zelo nenavadno, da se država v EU hvali, da ima pravico do pitne vode zapisano v ustavi, »mi pa te pravice očitno nimamo oziroma so nam jo vzeli«.

»Uporabiti bi morali drugačen postopek«

V novomeški komunali pa so prepričani, da z odklopom vode niso kršili ustave. Vodja sektorja za vodooskrbo Iztok Zorko je dejal, da si ljudje pravico do pitne vode narobe razlagajo. Po njegovem je mogoče dostopati do vode tam, kjer je zgrajeno javno omrežje in postavljen vodovodni priključek. »Tukaj pa gre za vodovodni priključek, katerega lastnica in plačnica je novomeška mestna občina, in občina nas je, zaradi nameravane obnove strehe, pisno zaprosila za odklop vode, da bodo lahko Narodni dom temeljito obnovili,« je povedal Zorko.

Toda pravnik in mestni svetnik Borut Škerlj meni drugače. »Če spoštujemo človekove pravice in pravico do pitne vode, potem občinsko vodstvo tega, kar je storilo, ne bi smelo narediti,« je za Delo povedal Škerlj, ki je poudaril, da je to njegovo osebno stališče in stališče pravnika. V primeru AKC Sokolc gre po njegovem za kulturno dejavnost civilne iniciative, občina pa grobo tepta človekove pravice in pravice do izražanja kulture. Kot pravi, imajo temeljne človekove pravice prednost pred ozkim pogledom na pravo in razumevanjem pravnih predpisov ter da se tako, kot so se reševanja problema lotili v občini, ti ne rešujejo. »Če želijo ljudi izseliti, je treba uporabiti drugačen postopek, v kar so vključeni sodni izvršitelji, ne pa z izklapljanjem vode in s tem kršenjem ustave,« je prepričan Škerlj.