Tiskane izdaje
Ljubljana − Odločbe o sofinanciranju enajstih kohezijskih komunalnih projektov, za katere je vlada Alenke Bratušek tik pred začetkom izvedbe ugotovila, da zanje ni denarja, bodo izdane do poletja, pravijo v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Vlada jim bo namenila nekaj več kot 200 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 35,4 milijona evrov iz državnega proračuna.
Po operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike med letoma 2014 in 2020 bodo imeli prednost projekti, ki že imajo gradbeno dovoljenje, vlada pa se je zavezala, da bo prednostno obravnavala enajst projektov 34 občin, ki izpolnjujejo pogoje za evropsko sofinanciranje.
Glavnina gradbenih del leta 2016
Uredbo o koriščenju sredstev EU mora vlada sprejeti najpozneje do sredine marca, prve odločbe o sofinanciranju pa bodo izdali predvidoma do poletja, ko se bodo lahko začela gradbena dela za nove sisteme preskrbe s pitno vodo ali odvajanja odpadnih voda.
Občine bodo morale pripraviti novo vlogo za sofinanciranje, s čimer po ocenah vladne službe ter predsednika združenja slovenskih občin in župana Pivke Roberta Smrdelja ne bodo imele težav. Smrdelj predvideva, da bodo gradbena dela stekla v drugi polovici leta, glavnina pa bo potekala v letu 2016.
Kot je opozoril, je vlada pri poskusu krčenja sredstev občinam hotela zmanjšati kohezijski in svoj sofinancerski delež z 90 na 75 odstotkov vrednosti naložbe. Ker bi to za večino občin pomenilo, da projektov ne bi mogle izvesti, je bil na koncu vendarle sprejet dogovor, da občine zagotovijo desetino vrednosti projektov.
Bratuškova lani še ni dovolila izvedbe
Zgodba z enajstimi kohezijskimi projekti, ki jo je s pozivom občinam, naj pohitijo s pripravo projektov, začela še Janševa vlada februarja 2013, tako dobiva zaključek, kot ga je napovedala vlada Alenke Bratušek, in ne kot ga je pred državnozborskimi volitvami napovedala SMC.
Bratuškova izvedbe projektov lani še ni hotela odobriti, ker da je zmanjkalo kohezijskega denarja, občinam pa je svetovala, naj začnejo dela, kjer jih lahko, sicer bodo projekti preneseni v naslednjo finančno perspektivo. V SMC pa so pred volitvami nasprotno ocenili, da je zavlačevanje z izvedbo nesmiselno, ker da v vladnih gradivih niso našli argumentov, da se projekti ne bi začeli takoj.
Ker so občine že imele gradbena dovoljenja, odločbe ministrstva za kmetijstvo in okolje o kohezijskem sofinanciranju in celo bančne garancije z izvajalci gradbenih del, so župani predlagali razdelitev projektov na dve fazi oziroma na financiranje v dveh finančnih perspektivah, poziv Bratuškove, naj občine same začno izvajati projekte, pa so označili za napeljevanje k protizakonitemu delovanju.
Nekatere občine so se že lotile posameznih projektov
Groženj s skupinsko tožbo niso uresničili, so jo pa zaradi dveh projektov, vrednih 58 milijonov evrov, vložile ljubljanska občina ter občini Medvode in Vodice. Okrožno in višje sodišče sta jo zavrnili, občine pa so zahtevale revizijo na vrhovnem.
Nekatere občine so se medtem že lotile posameznih projektov, denimo novomeška in še štiri dolenjske; same bodo začele 18 milijonov evrov vredno hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske.
»V izvedbo dela postojnsko-pivškega projekta smo morali tudi v Pivki. Pričakujemo, da zaradi tega ne bomo imeli težav, saj bodo vsa dela po prvem januarju lani upoštevana kot upravičeni strošek pri sofinanciranju naložbe v perspektivi 2014–2012,« pravi Smrdelj.
