Občine in vlada še vedno za pogajalsko mizo

Združenje občin Slovenije: »Po vsebini je nekaj vladnih predlogov dobrih, ampak kakšnih večjih finančnih učinkov ne bo.«

Objavljeno
12. januar 2015 18.10
reut*evri
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Občine bodo še ta teden dobile izračun primerne porabe, 20. januarja pa tudi poplačilo finančne izravnave, ki je pri letošnjih nakazilih še niso dobile. To so slišali predstavniki občin na današnjem sestanku z državno sekretarko ministrstva za finance Matejo Vraničar.

Nakazila v začetku leta so vznemirila občine, saj so bile akontacije izračunane glede na povprečnino, določeno v zakonu o izvrševanju proračuna, to je 525 evrov na prebivalca. S to povprečnino občine nikoli niso soglašale in vztrajajo pri povprečnini iz lanskega leta, ki je bila 536 evrov.

Vlada je sprva nameravala povprečnino postaviti na vsega 494 evrih, Vraničarjeva pa danes, kot so sporočili s Skupnosti občin Slovenije, ni bila nenaklonjena predlogu, da bi izhodišče vendarle znašalo 536 evrov, kot zahtevajo občine.

Koliko bo prihranka?

Povprečnina, kot je jasno po današnjih pogajanjih, najbrž ne bo znašala 536 evrov, ampak bo zmanjšana za toliko, kot bodo znižali stroške občin. Težava, na katero opozarjajo župani je, da vlada z ukrepi v interventnem zakonu predvideva, da bo prihrankov v občinah okoli 40 milijonov evrov, medtem ko v občinah menijo, da bo tega bistveno manj.

Kot je pojasnil predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smerdelj, so največja razhajanja pri predvidenih učinkih glede plač in uvedbe e-dražbe: »Vlada predvideva, da bo prihranka pri plačah zaradi dogovora s sindikati okoli 18 milijonov evrov. Ampak dejstvo je, da bo strošek za plače isti kot lani, teh 18 milijonov evrov ne bodo privarčevana sredstva, ampak tisto, kar nam ne bo treba dodatno plačati. Pri e-dražbi pa predvidevamo, da letos prihranka ne bo, ker bo treba ljudi izobraziti za to, pa še kar nekaj časa bo šlo za to.«

Kljub temu Smerdelj pravi, da je nekaj vladnih predlogov vsebinsko dobrih, predvsem gre za tiste, kjer bo manj birokracije in bodo skrajšani postopki, kljub temu pa vsaj na kratek rok večjih finančnih učinkov ne bo. Občine so pripravljene povprečnino znižati tudi med letom, ko bodo finančni učinki ukrepov že videni in občuteni.

Maratona še ni konec

Pogajanja, kakršnih občine z vlado še niso imele, se torej še niso zaključila. V petek bodo z ministrstvom za javno upravo skušali priti do skupne ocene, koliko bo privarčevanega denarja z ukrepi v interventnem zakonu, s temi ocenami bodo v ponedeljek znova sedli za pogajalsko mizo z ministrstvom za finance.

Občine sicer še vedno odločno zavračajo predlog ukinitve sofinanciranja investicij po 21. členu zakona o financiranju občin, saj naj bi ta ukrep najbolj prizadel manj razvite občine. Že prejšnji teden so napovedale ustavno presojo, če bo vlada to sofinanciranje res ukinila. Do predloga sekretarke Vraničarjeve, da bi se občine odpovedale solidarnostni izravnavi nad primerno porabo, pa se še niso opredelile.

Čeprav pogajanja občin z vlado trajajo že nekaj mesecev, Smerdelj pravi, da čas ni vržen stran: »Je naporno, kljub temu pa opažamo, da vlada kaže interes za rešitev.«