Občine si z nadomestili polnijo blagajne 

Prizanesljive so do lastnikov stanovanjskih nepremičnin, a neizprosne do podjetnikov in obrtnikov.

Objavljeno
12. julij 2019 08.00
Posodobljeno
12. julij 2019 08.00
V Ljubljani so letos izdali 5.979 odločb o odmeri NUSZ pravnim osebam, ki so v občinski proračun prispevale več kot 47 milijonov evrov. FOTO: Matej Družnik
Slovenj Gradec – Občine z nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) povečujejo prihodke in tudi na tak način blažijo izpad prejemkov iz državnega proračuna. Napovedi dviga višine nadomestila spremljajo negodovanja in protesti, še zlasti če gre za nenadne in drastične podražitve. Zaradi tega je zdaj zavrelo v Radljah ob Dravi.

Vodstvo občine z županom Alanom Bukovnikom na čelu je pripravilo že dva predloga o zelo velikem zvišanju NUSZ. Po zadnji, nekoliko navzdol popravljeni različici novih cen, bi lastniki 100 kvadratnih metrov komunalno opremljenega prostora namesto 86,88 evra kot doslej plačali 176,53 evra, lastniki 500 kvadratnih metrov nezazidanega stavbnega zemljišča s poslovnim namenom pa bi namesto 125 evrov imeli na položnici znesek v višini 700 evrov. S 37,5 evra bi se na 220 evrov zvišal NUSZ tudi za enako površino nezazidanega zemljišča za stanovanjski namen.
 

Dravograd za zgled


V Radljah ob Dravi, kjer so zaradi pritiska občanov odločanje o povišanju NUSZ odložili na jesen, so se pri pripravi predloga odloka zgledovali po razvojno primerljivem Dravogradu. Po navedbah radeljskega župana Bukovnika iz naslova NUSZ tam priteče v občinsko blagajno kar 800 tisočakov, v Radljah pa le 300 tisoč. Od tega od pravnih oseb v Dravogradu poberejo 600 tisočakov, v Radljah pa le 75 tisoč. »Gospodarstvo ne nasprotuje zmernemu in postopnemu zvišanju NUSZ, oporeka pa enormnemu dvigu in ne odobrava enostranskih odločitev občine o obremenjevanju gospodarstva,« opozarjajo na območni gospodarski zbornici Koroška.

Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da se do višine odmerjenega NUSZ ne opredeljujejo, saj so občine pri tem samostojne. »Razen v redkih primerih, ko je ugotovljena pretirana nesorazmernost obremenitev zavezancev. Na primer nesorazmernost zaradi dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, in izredne ugodnosti pri pridobivanju dohodka zaradi lege stavbnega zemljišča,« so sporočili z ministrstva za okolje.
 

NUZS pomemben vir prihodkov


»Višina NUSZ je lahko od občine do občine različna. Vrednosti točk po občinah na Skupnosti občin Slovenije (Sos) ne zbiramo. Višina NUSZ je odvisna od razvojne politike, ki jo lokalna skupnost uresničuje, poseljenosti, vrste nepremičnin ali zemljišč in vrednosti točke za izračun NUSZ,« je povedala Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Sosa. Vidmarjeva pravi, da imajo občine samo 30 odstotkov lastnih finančnih virov, od tega je NUSZ najpomembnejši, saj predstavlja nekaj več kot deset odstotkov dohodkov občin.

Sistem NUSZ velja od leta 1980. Lokalnim skupnostim omogoča, da samostojno odločajo o prostorski razvojni politiki in z dodatnimi olajšavami vplivajo na razvoj gospodarstva. »V mestni občini Celje so za ohranitev trgovinic in prodajaln v starem mestnem jedru te obremenili drugače kot velike trgovske centre na obrobju in s tem prispevali k ohranjanju življenja v starem mestnem jedru. Takšnih primerov je po občinah kar precej,« je pojasnila Vidmarjeva.
 

Posodobiti bi morali predpise


»Dejstvo je, da imajo trgovski centri zaradi svoje lokacije bistveno boljše pogoje pridobivanja dohodka kot trgovinice v starem mestnem jedru, zato je razlikovanje med njimi še toliko bolj utemeljeno,« svojo odločitev pojasnjujejo na celjski občini.
Pri tem opozarjajo, da so se občine zaradi razveljavitve zakona o davku na nepremičnine znašle v pravnem vakuumu, saj so bile odločbe, s katerimi je urejeno nadomestilo, razveljavljene, ustavno sodišče pa je zaradi pomembnosti instituta nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč dopustilo njihovo uporabo. »Ker v doglednem času še ni mogoče pričakovati novega zakona o davku na nepremičnine, menimo, da bi bilo treba posodobiti predpise, ki urejajo nadomestilo, in poenotiti izvajanje za celotno državo ali pa poskrbeti za drugačno financiranje lokalnih skupnosti,« so prepričani na celjski občini.