Tiskane izdaje
Radovljica – Razmah urbanega vrtičkarstva spodbuja vse več občin, ki svojim občanom oddajajo v najem kmetijske parcele. Takšno usmeritev podpirajo tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer so ustanovili delovno skupino za urbano skupnostno vrtnarjenje, namenjeno promociji skupnostnih vrtov v občinah.
V SOS so prepričani, »da so prav urbani skupnosti vrtovi lahko model ponovnega oblikovanja lokalnih okolij kot skupnosti ljudi, ki se v okviru nekega interesa dogovarjajo z drugimi in skupaj oblikujejo najboljše rešitve«, pravi generalna sekretarka Jasmina Vidmar. Članicam so že predstavili izkušnje iz tujine, med slovenskimi so izpostavili primer urbanega skupnostnega vrta, ki je v sklopu Evropske prestolnice nastal v Borovi vasi v Mariboru, sodelujejo s pristojnim ministrstvom in iščejo načine, ki bi olajšali vzpostavljanje urbanih skupnostnih vrtov. V konkurenčnem združenju občin Slovenije se s tem ne ukvarjajo.
Številne prednosti
Pridelava lastne hrane ima po besedah Mateja Gregoriča iz inštituta za varovanje zdravja številne prednosti. Lokalna pridelava skrajšuje transportne poti in čas skladiščenja, zmanjšuje hrup, manjša je potreba po uporabi embalaže, v hrano ni treba dodajati umetnih barvil in konzervansov, je nekaj najpomembnejših prednosti lokalno pridelane hrane v primerjavi z uvoženo izpostavil Gregorič. Pridelava hrane na domačih vrtovih ima veliko pozitivnih učinkov, zato jo spodbujajo, pravi Alenka Hafner iz kranjskega zavoda za zdravstveno varstvo, kjer urejanje vrtičkov razumejo tudi kot sprostitev od vsakodnevnih obveznosti in rekreacijo.
Ciril Globočnik, župan občine Radovljica, ki je nedavno objavila razpis za oddajo vrtičkov občanom v najem, opozarja na trende, ki kažejo, da se vse več ljudi tudi v mestih odloča za lastno pridelavo hrane. Razpis so objavili zaradi zanimanja občanov, ki nimajo svojega vrta, je dejal. Direktor razvojne agencije zgornje Gorenjske Stevo Ščavničar je poudaril, da so takšni ukrepi občin za spodbujanje lokalne pridelave hrane pomembna spodbuda za širšo javno razpravo o pomenu pridelave in uživanja zdrave hrane. Ščavničar pričakuje, da se bo v prihodnje zaradi rasti cen nafte na svetovnih trgih in s tem višjih stroškov pridelave hrane, hrana še dražila, zato bo zanimanje za lastno pridelavo naraščalo.
Na vrtu si spočije glavo
Jure Vreček iz Radovljice, ki en ar velik vrtiček obdeluje že desetletje, je povedal, da vse več Radovljičanov kaže zanimanje, da bi si uredili svoj vrtiček. Poleg pridelave zdrave hrane, je zanj pomembno, da pri delu na vrtu uživa in da si spočije glavo. Najemnina 25 evrov se mu zdi komaj omembe vredna, saj pridelajo vso zelenjavo, ki jo doma porabijo čez leto. Če ne šteješ dela, je zelenjava zelo poceni, pravi.
Urenja vrtičkarstva se v posameznih slovenskih občinah lotevajo zelo različno. Občina Radovljica, denimo, zaradi bližine stanovanjskih objektov, na vrtovih ne dovoli gradnje vrtnih ut ali lop za shranjevanje orodja in druge vrtnarske opreme, medtem ko so v Mariboru v Borovi vasi gradnjo takšnih objektov (tudi enega večjega) dovolili in predpisali pogoje. S tem zagotovijo enotno podobo postavljenih objektov in se izognejo pretirani pisanosti, tudi z različnimi plastičnimi nadstreški. V Ajdovščini, Novi Gorici in Slovenj Gradcu to področje šele pravno urejajo, Maribor, Velenje, Celje in Ljubljana imajo na tem področju že daljšo tradicijo. Na splošno velja, da je je več zanimanja za obdelavo vrtičkov v mestih, kjer je prebivalcev več in bivajo predvsem v večstanovanjskih objektih, prostih površin, primernih za obdelavo in pridelavo hrane v neposredni bližini pa je manj.
