Občine stavijo na zaupanje, vlada na slab zakon

Ljubljana – Intervencijski zakon, s katerim naj bi zmanjšali stroške občin, bodo skupaj z rebalansom proračuna poslanci sprejemali po hitrem postopku. Z zakonom sta se strinjali reprezentativni združenji občin, ni pa skrivnost, da župani z njim niso zadovoljni. Podvomila je tudi vladna služba za zakonodajo.

Po naših informacijah je služba vlade za zakonodajo na zakon o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (Zujfo) dala okoli deset strani dolg seznam pripomb. Zakon jih ima devet.

O ukrepih in predvidenem finančnem izkupičku oziroma o prihrankih so predstavniki občin ter ministrstvi za javno upravo in finance razpravljali od novembra. Kljub temu se o finančnem izkoristku zakona za občine še danes razhajajo. Medtem ko vlada napoveduje, da bodo občine s tem zakonom prihranile okoli 15 milijonov evrov, predstavniki občin predvidevajo, da bo prihranka med šest in deset milijoni evrov. Oboji se strinjajo le, da ukrepi ne bodo za vse občine enako učinkoviti.

Kako je vlada izračunala predvidene prihranke občin, ni jasno. Primer: zakon predvideva, da bodo občine z ustanovitvijo občinskega pravobranilstva, ki bi občine zastopalo na sodiščih, lahko prihranile štiri milijone evrov. Še vedno pa bi bilo treba občinske pravobranilce zaposliti, občina pa bi se kljub temu lahko odločila, da jo zastopa zunanji odvetnik.

Nove možnosti

Enajst zakonov spreminja Zujfo za relativno boren izkupiček. Po naših informacijah so predvsem v mestnih občinah zelo nezadovoljni z ukrepi pa tudi z določeno povprečnino. Predstavniki občin so sicer dosegli, da bo vlada, če ne bo znižala stroškov občin za 22,8 milijona evrov, ta denar občinam zagotovila od drugod. Dvakrat več denarja bi lahko dobila s spremembo enega samega zakona, na kar je bila po naših informacijah vlada opozorjena.

Celjski župan Bojan Šrot je v dopisu državnemu zboru že novembra 2013 nasprotoval 474. členu energetskega zakona. Člen določa, da mora lokalna skupnost oziroma država energetskim operaterjem, tudi če gre za zasebne družbe, vzpostaviti brezplačno služnost za energetsko infrastrukturo. Ob sprejemanju zakona so predlagatelji predvidevali, da bo energetika na račun občin oziroma države prihranila 40 milijonov evrov na leto! Zakon je bil kljub opozorilom s spornim členom sprejet. Na vprašanje, ali bi lahko člen spremenili, pa z ministrstva za javno upravo odgovarjajo, da so seznanjeni z morebitnimi spremembami energetskega zakona, »vendar se bo vlada zaradi morebitnih učinkov na ceno energentov do predloga opredelila v prihodnjih mesecih, ko bodo ministrstva pripravila nabor ukrepov za zmanjšanje stroškov občin iz tako imenovanega tretjega paketa«.

Tretji paket

Župan Svete Trojice v Slovenskih Goricah Darko Fras, pogajalec občin, je dejal, da je od intervencijskega zakona ostalo zelo malo: »Vse, kar smo predlagali in so posamezna ministrstva malenkost problematizirala, je šlo ven. Ostalo je le to, kar se neposredno tiče občin.« Tudi zato največ pričakuje od tretjega paketa, čeprav že ima pomisleke: »Predlagali smo, da bi stavbna zemljišča, ki so v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč, prenesli na občine. Občine namreč ne morejo kupovati kmetijskih zemljišč in jim spreminjati namembnosti, lahko pa to počno zasebniki, preprodajalci zemljišč, občine pa ostajajo popolnoma nekonkurenčne. To smo predlagali, a je zadeva v celoti letela ven.« Kljub temu Fras meni, da so v letošnjih pogajanjih prišli najdlje: »Voljo pri vladi je zaznati, ampak konkretne rešitve so v rokah ministrov, ki se spremembam upirajo. Zaenkrat stavimo na zaupanje.«

Koliko bodo vladi zaupali drugi župani, predvsem župani mestnih občin, bo kmalu znano. Še vedno ni izključena ustavna presoja.