Obdavčitev cerkvenih nepremičnin je predvsem politično vprašanje

Parlamentarne stranke smo vprašali, kakšno stališče do obdavčitve cerkvenih nepremičnin bodo zastopale pri nastajanju zakona o davku na nepremičnine.
Objavljeno
23. oktober 2018 06.00
Posodobljeno
23. oktober 2018 06.00
Temeljno vodilo pri uvedbi davka na nepremičnine je čim širša vključitev vseh vrst nepremičnin, kar bi omogočilo nižjo davčno stopnjo. Foto Roman Šipić
Začenja se koalicijsko usklajevanje stališč do osnutka zakona o novem davku na nepremičnine. Že ob prvem poskusu njegove uvedbe leta 2013 je veliko razburjenja povzročila ideja o obdavčitvi cerkvenih nepremičnin. Njeni nasprotniki so jo označili za »poseg v versko svobodo, ki lahko onemogoči osnovno delovanje verskih skupnosti«. Obdavčitev cerkva naj bi po takratnih ocenah pomenila dober milijon evrov davčnih prihodkov. Eno sicer zagotovo drži, opozarja ob tem profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Ivo Lavrač: "Širitev možnosti oprostitev obdavčitve vsem ostalim povečuje davčne stopnje." Morebitna oprostitev cerkvenih nepremičnin je po njegovem mnenju izključno politično vprašanje.

image
Ivo Lavrač  Foto: Igor Modic 


Ivo Lavrač
Ekonomska fakulteta UL
V Evropi so davka pretežno oproščeni sakralni objekti, ne pa tudi pridobitno premoženje, recimo cerkveni gozdovi ali nepremičnine, namenjene cerkvenim neprofitnim dejavnostim, recimo poučevanju, nastanitvi ... V literaturi in evropski praksi so znani primeri zlorab, ko se je z vključitvijo kapelice ves stanovanjski blok poskušalo razglasiti za sakralni objekt, zato tudi oprostitev samo sakralnih objektov zahteva natančnejšo zakonsko opredelitev.


Temeljno vodilo vlade pri uvedbi davka na nepremičnine je sicer čim širša vključitev vseh vrst nepremičnin, kar bi na drugi strani omogočilo čim nižjo davčno stopnjo. So torej nepremičnine slovenske Katoliške cerkve pri vprašanju znižanja davčne stopnje relevantne?
»Vse nepremičnine so relevantne. Ko se govori o cerkvenih nepremičninah, se pogosto govori zelo pavšalno. Dejstvo je, da se tudi v sakralnih objektih lahko dogaja ekonomska dejavnost, v zakristijah lahko dobite cenike, ki natančno določajo, koliko stane cerkvena poroka, koliko obhajilo ali krst in podobno. Torej se tam, tudi v župniščih, opravlja komercialna dejavnost, in to sem povedal tudi slovenskim škofom, ko so pred leti prišli k meni na finančno ministrstvo,« opozarja Darko Končan, davčni strokovnjak in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance.

image
Darko Končan  Foto: Blaž Samec


Darko Končan
davčni strokovnjak
To ni davek na lastnika, torej v osnovi ni bistveno, ali ste lastnik določene nepremičnine vi, jaz ali Cerkev. Pri cerkvenih nepremičninah je pogosto zelo težko ločiti cerkveno zgradbo, ki ima tudi pomožne objekte, a tudi v cekrveni zgradbi se lahko dogajajo ekonomske stvari. Nujno bi bilo natančno taksativno našteti, katere cerkvene (in druge) nepremičnine iz določenih razlogov ne bodo obdavčene.


Ugotavlja, da se pri nepremičninskem davku politične stranke do tega vprašanja opredeljujejo samo politično, a bi se morale tudi strokovno. Koalicija oziroma vlada bi morala zelo natančno, po strokovnih merilih in taksativno določiti, katere nepremičnine in zakaj ne bodo obdavčene.
 

Cerkev menda ne ve, koliko ima


Na Slovenski škofovski konferenci ne zbirajo podatkov o tem, koliko nepremičnin je v lasti sestavnih delov Katoliške cerkve (škofij, župnij, redovnih skupnosti). »V Katoliški cerkvi predlagamo, da se ob noveliranju zakonodaje s področja obdavčitve nepremičnin vse nepremičnine v lasti cerkva in drugih verskih skupnosti, ki se večinoma uporabljajo za opravljanje nepridobitne verske, humanitarne ali druge splošno koristne dejavnosti, umesti med oprostitve za plačevanje davka na nepremičnine,« poudarjajo v Slovenski škofovski konferenci ob tokratnem poskusu uvedbe davka na nepremičnine.
Kaj bo Katoliški cerkvi prinesla najnovejša različica zakona, ne vedo. Njenih predstavnikov z ministrstva za finance še niso povabili na predstavitev njenih stališč, povezanih s to problematiko.

Leta 2013, v času vlade Alenke Bratušek, je temperaturo dvigovala napoved, da bodo z 0,5-odstotno davčno stopnjo obdavčeni tudi sakralni objekti, torej tudi cerkve, molilnice in drugi podobni deli stavb. Nato so snovalci zakona to idejo opustili, jo vrnili v zakonski osnutek, s tem da je bila davčna stopnja 0,1-odstotna, nato pa spet zvišana na prvotno stopnjo, ki naj bi veljala tudi za šole, vrtce, zdravstvene domove, kulturne spomenike ...

Katoliška cerkev je največji posamični lastnik nepremičnin.
V Levici in SNS bi obdavčili vse cerkvene nepremičnine, v drugih strankah so previdnejši.
Cerkev predlaga, naj se ne obdavči nepremičnin, ki jih uporabljajo pretežno za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

 

Kaj pa stališča strank


Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da bi bilo treba po vzoru Francije obdavčiti vso cerkveno lastnino. Tudi v Levici menijo podobno. »Zagovarjamo pravičen in progresiven davek na nepremičnine, ki ne bo dodatno obdavčil navadnih državljanov, ampak bo bolj obdavčil teh 20 odstotkov velikih lastnikov nepremičnin, vključno z verskimi skupnostmi, med katerimi je Katoliška cerkev največji posamični lastnik nepremičnin.« Lastništvo nepremičnin je zelo neenakomerno porazdeljeno: 20 odstotkov najbogatejših ima v lasti več kot polovico (51 odstotkov) nepremičnega premoženja v Sloveniji, poudarjajo.

V SMC podpirajo izenačitev položaja vseh lastnikov nepremičnin. »Bi pa takšna rešitev morala ločiti med objekti, ki so predmet tržne dejavnosti, in tistimi, v katerih se izvaja nepridobitna, ter upoštevati tudi morebitne druge nadaljnje posebnosti, ko gre za rabo oziroma namen nepremičnin,« razlagajo. V NSi, Desus in SD ne bi obdavčili sakralnih objektov, v SDS in Sabu pa svojih stališč ne razkrivajo.
 

Koliko nepremičnin sploh imamo


Kakšna bo davčna stopnja za davek na nepremičnine, še ni dokončno določeno. Iz izhodišč finančnega ministrstva je razvidno, da bi bila najbolj verjetna 0,1-odstotna za stanovanjske nepremičnine in 0,6-odstotna za poslovne ter 0,15-odstotna za kmetijske ter za gozdne nepremičnine pa 0,07-odstotna.

Iz dokumentov finančnega ministrstva, ki so jih pripravili za koalicijsko usklajevanje osnutka zakona o davku na nepremičnine, je razvidno tudi to, koliko so pravzaprav vredne vse nepremičnine v državi. Glede na register nepremičnin gre za 123 milijard evrov premoženja, od tega je večina nepremičnin stanovanjskih. Njihova ocenjena vrednost je okoli 70 milijard evrov. Poslovne nepremičnine so vredne okoli 12 milijard, industrijske pet, kmetijska zemljišča sedem, gozdna štiri ter stavbna sedem milijard evrov. Večina lastnikov, okoli 80 odstotkov, ima v lasti samo eno stanovanjsko nepremičnino. Trenutno niso znane oziroma določene izjeme, ki v obdavčitev ne bodo zajete, saj je vse stvar političnega dogovora oziroma odločitve.

image
Infografika Delo