Obeležje 75. obletnice osvoboditve ljubeljskega taborišča letos brez obiskovalcev
Predsednik RS Borut Pahor se je danes zavzel tudi za to, da bi predaja Narodnega doma v Trstu manjšinskima organizacijama Slovencev v Italiji potekala v duhu sprave.
Odpri galerijo
Nekdanji francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-François Mourier in predstavnik nemškega veleposlaništva med polaganjem venca 13. junija 2015. FOTO: Marjana Hanc
S polaganjem vencev in manjšo slovesnostjo so danes na Ljubelju obeležili 75. obletnico osvoboditve edinega koncentracijskega taborišča na slovenskih tleh in vseh taborišč na območju okupirane Evrope. Govorci so poudarili pomen ohranjanja spomina na vojne grozote kot opomina, da se nikoli več ne ponovijo.
Direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek je v slavnostnem nagovoru izpostavila, da danes marsikdo ne ve, da je bil ljubeljski predor zgrajen s prisilnim delom jetnikov, ki so bili zaprti v koncentracijskem taborišču, ki je bilo zunanje taborišče Mauthausna. V njem je v izredno težkih razmerah 23 mesecev garalo okoli 2000 političnih internirancev 13 evropskih narodov, med njimi največ Francozov.
Preberite še: Auschwitz še vedno skriva številne dragocene artefakte
»Ko prebiramo spomine nekdanjih jetnikov, ki so prestajali nečloveške razmere in zlo, se izluščita dve želji – želja po tem, da se nikoli ne pozabi, kaj se je zgodilo, in da se prepreči podobne razmere v bodoče,« je povedala direktorica Babšek. »Očitno je, da kot človeštvo še nismo našli načina, da bi preprečili zločine, kot so koncentracijska taborišča,« je opozorila, a dodala, da lahko storimo vsaj to, da poskušamo razumeti in se aktivno upirati tokovom, ki lahko vodijo v nove totalitarizme, se spominjamo dogodkov in žrtev ter učimo mlade. Zato da je tako pomembno ohranjati avtentični prostor taborišča, ki že sam po sebi vsebuje sporočila o človekovih pravicah in svoboščinah.
Tradicionalna slovesnost za obeležitev osvoboditve taborišča je letos potekala v okrnjeni obliki. Zaradi ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 nanjo namreč niso vabili obiskovalcev. »Ampak naši borci pravijo, da če smo med vojno premagali sovražnika, bomo tudi novodobnega skritega sovražnika,« je dejal predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Jani Alič.
Preberite še: Od tovarne smodnika do vzorca za druga taborišča
Letos je bila načrtovana vrsta proslav ob 75. obletnici osvoboditve taborišč in konca druge svetovne vojne širom Evrope, vendar so številne zaradi pandemije odpadle.
Pred današnjo slovesnostjo je potekalo tudi polaganje vencev k spomeniku J'accuse – Obtožujem. Vence so med drugim položili veleposlaniki različnih evropskih držav in slovenski predsednik Borut Pahor, ki je ob tem posebej izpostavil potezo Nemčije in Francije, ki sta položili skupni venec. »To je lep simbolni dogodek, ki na nek način vabi vse, da se v duhu sprave spominjamo preteklosti, zlasti pa da skupaj gradimo Evropo,« je poudaril Pahor.
Pahor se je danes zavzel tudi za to, da bi predaja Narodnega doma v Trstu iz rok Italije manjšinskima organizacijama Slovencev v Italiji potekala v duhu sprave. Ob tem ni izključil možnosti, da bi z italijanskim kolegom Sergiem Mattarello obiskala fojbe pri Bazovici in spomenik bazoviškim junakom.
V duhu sprave »bo potekalo spominjanje za nazaj in skupno bodrenje za naprej 13. julija, ko bo italijanska država simbolno in stvarno predala Narodni dom v roke obema manjšinskima organizacijama«, je dejal Pahor ob robu slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Ljubelju. »To bo velik trenutek za Slovenijo pa tudi za slovensko-italijanske odnose,« je poudaril.
Direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek je v slavnostnem nagovoru izpostavila, da danes marsikdo ne ve, da je bil ljubeljski predor zgrajen s prisilnim delom jetnikov, ki so bili zaprti v koncentracijskem taborišču, ki je bilo zunanje taborišče Mauthausna. V njem je v izredno težkih razmerah 23 mesecev garalo okoli 2000 političnih internirancev 13 evropskih narodov, med njimi največ Francozov.
Preberite še: Auschwitz še vedno skriva številne dragocene artefakte
»Ko prebiramo spomine nekdanjih jetnikov, ki so prestajali nečloveške razmere in zlo, se izluščita dve želji – želja po tem, da se nikoli ne pozabi, kaj se je zgodilo, in da se prepreči podobne razmere v bodoče,« je povedala direktorica Babšek. »Očitno je, da kot človeštvo še nismo našli načina, da bi preprečili zločine, kot so koncentracijska taborišča,« je opozorila, a dodala, da lahko storimo vsaj to, da poskušamo razumeti in se aktivno upirati tokovom, ki lahko vodijo v nove totalitarizme, se spominjamo dogodkov in žrtev ter učimo mlade. Zato da je tako pomembno ohranjati avtentični prostor taborišča, ki že sam po sebi vsebuje sporočila o človekovih pravicah in svoboščinah.
Prireditev letos brez obiskovalcev
Tradicionalna slovesnost za obeležitev osvoboditve taborišča je letos potekala v okrnjeni obliki. Zaradi ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 nanjo namreč niso vabili obiskovalcev. »Ampak naši borci pravijo, da če smo med vojno premagali sovražnika, bomo tudi novodobnega skritega sovražnika,« je dejal predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Jani Alič.
Preberite še: Od tovarne smodnika do vzorca za druga taborišča
Letos je bila načrtovana vrsta proslav ob 75. obletnici osvoboditve taborišč in konca druge svetovne vojne širom Evrope, vendar so številne zaradi pandemije odpadle.
Predsednik Pahor za predajo tržaškega Narodnega doma v duhu sprave
Pred današnjo slovesnostjo je potekalo tudi polaganje vencev k spomeniku J'accuse – Obtožujem. Vence so med drugim položili veleposlaniki različnih evropskih držav in slovenski predsednik Borut Pahor, ki je ob tem posebej izpostavil potezo Nemčije in Francije, ki sta položili skupni venec. »To je lep simbolni dogodek, ki na nek način vabi vse, da se v duhu sprave spominjamo preteklosti, zlasti pa da skupaj gradimo Evropo,« je poudaril Pahor.
Pahor se je danes zavzel tudi za to, da bi predaja Narodnega doma v Trstu iz rok Italije manjšinskima organizacijama Slovencev v Italiji potekala v duhu sprave. Ob tem ni izključil možnosti, da bi z italijanskim kolegom Sergiem Mattarello obiskala fojbe pri Bazovici in spomenik bazoviškim junakom.
V duhu sprave »bo potekalo spominjanje za nazaj in skupno bodrenje za naprej 13. julija, ko bo italijanska država simbolno in stvarno predala Narodni dom v roke obema manjšinskima organizacijama«, je dejal Pahor ob robu slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Ljubelju. »To bo velik trenutek za Slovenijo pa tudi za slovensko-italijanske odnose,« je poudaril.
