Tiskane izdaje
V posoški obmejni vasi Jevšček so postavili spominsko obeležje nemškemu nadporočniku Erwinu Rommlu na hiši, kjer je prenočil med prebojem soške fronte pred sto leti. Domačini tam obnavljajo tudi italijanske obrambne okope in želijo urediti spominsko sobo. Takratni osvoboditelj pa se je čez nekaj desetletij vrnil kot okupator v srajci nacističnega feldmaršala – za Slovence je zato kontroverzna osebnost.
Spominska plošča na Brgoličevi hiši v zaselku, na kateri piše »V tej hiši je v 1. svetovni vojni v 12. soški bitki med 25. in 26. oktobrom 1917 prenočil Erwin Rommel s soborci«, je bila lokalna pobuda, ki jo je pomagal izpeljati Kobariški muzej. S tem so domačini ob 100. obletnicah dogodkov velike vojne spomnili na preboj, na podlagi katerega je takrat še 26-letni nadporočnik gradil in zgradil spoštljivo vojaško kariero. Z bliskovitim napadom iz Tolmina čez Kolovrat na Matajur je pripomogel k zmagoslavju nemške in avstro-ogrske armade, ki je nazadnje izgubila vojno.
V vasi Jevšček so postavili spominsko obeležje Erwinu Rommlu na hiši, kjer je prenočil. Foto: Blaž Močnik/Delo
Rommel je v Jevšček privihral 25. oktobra skoraj konec dneva in nato po pričevanju domačinke in gostilničarke Ivane našel zatočišče za počitek v omenjeni hiši. Takrat je bila njegova prevajalka. »Z njim je hodila po vasi in ga tudi pripeljala v hišo, ki je morala biti dovolj velika tudi za njegovo spremstvo. Poleg petrolejke je morala prinesti še sveče, da je Rommel lahko bral zemljevid in pripravljal načrte za napad na Matajur,« zgodovino povzema Stanislav Šekli, ki živi v omenjeni – danes seveda obnovljeni – hiši.
Kot domačin o tem Rommlovem poglavju govori z veliko naklonjenostjo kakor tudi takratni vaščani Jevščka. »Pogostili so ga s suhimi hruškami, kavo in vinom. V vasi je bilo po pričevanju veliko veselja. Prišel je kot osvoboditelj, ki je vasi vrnil Avstro-Ogrsko. Veselje sicer ni bilo dolgotrajno, vendar je vas na novo zaživela, so povedali takratni domačini,« je povzel.
Pehota napada
Hiša je z obnovo izgubila avtentičnost, toda lokacija ni sporna. Foto: Blaž Močnik/Delo
Rommel je Matajur osvojil v 52 urah od začetka ofenzive s peščico vojakov v primerjavi z italijanskimi silami. Nemci so zajeli 150 italijanskih častnikov, 9000 italijanskih vojakov in 84 topov, medtem ko so njegove enote med izgube preštele šest mrtvih in 30 ranjenih. Tako imenovana Rommlova pot je zdaj učno gradivo vojaških akademij in šol zaradi taktike in poveljevanja v 12. ofenzivi.
Rommel jo je zelo natančno popisal v knjigi Pehota napada iz leta 1937, gradivo pa je dodelal ob obisku Posočja leta 1927. Knjiga je sicer tudi posledica tekmovalnosti za slavo med Württemberžani in Bavarci, lastne samopromocije in častihlepnosti ter tudi že nacistične propagande, saj je Nemčija takrat že skrenila s poti. Knjiga je Rommlu omogočila bliskovit vzpon po vojaški hierarhični lestvici, zgodovina pa ga pozna predvsem zaradi poveljevanja tankovske divizije med pohodom v Francijo leta 1940 in prevzema funkcije vrhovnega poveljnika nemških enot v Afriki leta 1941, kjer je dobil vzdevek Puščavska lisica.
Za Slovence je bil še enkrat pomemben po kapitulaciji Italije. »V resnici gre pri nas za kontradiktorno osebnost,« dodaja Šerbec. Čeprav takrat ni stopil na slovenska tla, je na Hitlerjevo osebno povelje iz Belluna z nekakšnimi elitnimi nemškimi enotami čistil zaledje severnega Jadrana in Istre, posledica je bila 2000 mrtvih partizanov in prav toliko civilistov.
Stanislav Šekli poleg spominskega obeležja Erwinu Rommlu. Foto: Blaž Močnik/Delo
Ni bil ključna osebnost
Dr. Blaž Torkar iz Centra vojaških šol in Vojaškega muzeja Slovenske vojske sicer opozarja, da so obeležja, kakršno je v Jevščku, primerna, če gre za korekten zapis na podlagi virov. Kratko poglavje, kako je nadporočnik s svojimi četami prišel v vas in tam nekaj ur počival, se mu zdi omembe vredno, s čimer želijo domačini na svoj način tudi promovirati vas, a da se njegovo vlogo v 12. ofenzivi preveč poudarja: »Nikakor se ne strinjam, da se vlogo nekaterih zgodovinskih osebnosti, kot je Rommel, mitizira, kar se je z njim v preteklosti rado počelo in nekateri to počnejo še danes. Zavedati se moramo, da je bil Rommel v 12. ofenzivi poveljnik odreda in ni bil ključna osebnost, ki je bila zaslužna za preboj fronte pri Tolminu in Bovcu. Bil je le del velikega ustroja 14. armade, ki je imela v svojih vrstah še druge pomembne častnike, ki so prav tako dosegli določene uspehe s svojimi enotami.«
Kontroverzna vloga
»Ne bi razpredal in poudarjal zgodbic, da je bil Rommel naklonjen Slovencem, da ni bil nacist in podobnih izmišljotin. Rommmel je bil Hitlerjev človek in v pismih ženi Lucie v 30. letih tudi piše, kako je navdušen nad führerjem. Vsekakor pa je treba omeniti, da je bil Rommel v jeseni 1943 tudi poveljnik nemške armadne skupine B v severni Italiji in tako tudi odgovoren za uničenje partizanstva, ki se je okrepilo po kapitulaciji Italije. Torej je bil poveljujoči tudi enotam, ki so zatrle kobariško republiko in goriško fronto,« je še dejal Torkar.
