Ljubljana – Potem ko je Slovenija pred kratkim dobila v posest več nepremičnin iz priloge B, ki ureja razdelitev premoženja diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ, na ministrstvu za zunanje zadeve načrtujejo, da bi v podsaharski Afriki odprli veleposlaništvo.
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec pojasnjuje, da ima Slovenija v Afriki predstavništvo le v Kairu, povsem nepokrito pa je podsaharsko območje, čeprav je z gospodarskega vidika nadvse zanimivo. Po podatkih MZZ deluje na njem več slovenskih podjetij, če bi jih spremljala tudi diplomatska aktivnost Slovenije, bi jim lahko sledilo še kakšno.
Erjavec omenja možnost, da bi lahko vlada v letu dni odprla veleposlaništvo v Tanzaniji. In zakaj ravno tam? Slovenija je namreč dobila v last in posest rezidenco in veleposlaniški objekt v prestolnici Tanzanije Dar es Salamu, ki je nekoč pripadala nekdanji državi SFRJ. »Kmalu bomo tja poslali našega človeka, ki bo imel nalogo preveriti, v kakšnem stanju so objekti in kaj je mogoče storiti,« pojasnjuje Erjavec. Nato bi se odločili, ali bo Slovenija prvič kot samostojna država imela svojega predstavnika v podsaharski Afriki.
Dragulj iz Rima
Na MZZ sicer ne razkrivajo, kako bi lahko Slovenija, ki je v minulih letih krčila mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP), financirala precej zajeten finančni zalogaj. Odgovor bi se lahko skrival v odprodaji drugih nepremičnin, ki jih je dobila kot naslednica nekdanje SFRJ. Na podlagi nasledstvenega sporazuma, ki ureja tudi delitev premoženja diplomatskih in konzularnih predstavništev nekoč skupne države, pripada Sloveniji 14 odstotkov vseh nepremičnin – nekdanji ZRJ (Srbija in Črna gora) 39 odstotkov, Hrvaški 23,5, BiH 15 in Makedoniji osem odstotkov. Države naslednice so si doslej razdelile okoli 70 odstotkov vsega diplomatskega premoženja ali 80 objektov od 129. Slovenija je tako pred leti že prevzela veleposlaništvo v Washingtonu, konzulat v Milanu in leta 2011 generalni konzulat v Celovcu, ki ga je sicer uporabljala že od osamosvojitve. Po zadnjem dogovoru med zunanjima ministroma Slovenije in Srbije pa je uradno prevzela že omenjeno nepremičnino v Tanzaniji, veleposlaništvo v Rabatu (Maroko), rezidenco v Maliju ter vilo v Brasilii in generalni konzulat v Sao Paulu (Brazilija). Kot dragulj pa ji je pripadla tudi rezidenca v Rimu.
Prav zaradi rezidence v večnem mestu sta bili Slovenija in Srbija najdlje v sporu, saj sta rezidenca in veleposlaništvo na elitni lokaciji in ju je mogoče drago prodati. Državi sta za rešitev problema potrebovali več let, letos pa sta le sklenili dogovor o razmejitveni črti med rezidenco in veleposlaništvom nekdanje SFRJ, ki obema objektoma zagotavlja funkcionalnost in samostojnost. Na MZZ pojasnjujejo, da sta državi dosegli kompromis, na podlagi katerega bodo geodeti v prihodnjih tednih pripravili natančen načrt meritev in kvadratur zemljišč.
Milijoni za prenovo
Na vprašanje, kaj namerava Slovenija storiti s preostalimi nepremičninami, na zunanjem ministrstvu odgovarjajo, da bo ministrstvo »končno odločitev o nadaljnjem razpolaganju z objekti (prodaja, oddaja, uporaba) sprejelo glede na stanje objektov, njihovo vrednost in potrebe mreže DKP pa tudi glede na gospodarske in geostrateške interese države«.
Po naših informacijah bo zunanje ministrstvo rezidenco v Rimu, ki jo je prevzelo na začetku decembra, zagotovo prodalo, ker je poslopje v precej slabem stanju in bi bilo treba v obnovo objekta vložiti nekaj milijonov evrov. Menijo, da bi lahko za izjemno lepo stavbo na elitni lokaciji v Rimu iztržili okoli 20 milijonov evrov. S tem zneskom bi si lahko slovenska mreža DKP precej opomogla, predvsem obnovila doslej že dotrajane objekte v tujini in kakšnega celo odprla na novo. Kot pravi minister Erjavec, bo kmalu tudi jasno, v kateri od zalivskih držav bo Slovenija dobila svoje predstavništvo.
Prevzemanje nepremičnin iz fonda diplomatske mreže nekdanje države še ni končano, saj države naslednice še niso delile stavb v vzhodni Evropi, Aziji in drugih regijah. Po pojasnilih MZZ bi lahko dogovor o delitvi teh nepremičnin dosegli leta 2014. Pri tem pa Slovenija in druge države na območju nekdanje SFRJ od Beograda pričakujejo, da bo razkril še preostale nepremičnine, ki niso bile popisane ob podpisu sporazuma o nasledstvu leta 2001.
Komentarji