V nadaljevanju preberite:

Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja v Novem mestu je povzročila zahteve po zagotovitvi varnosti prebivalcev Novega mesta. Toda ukrepi, ki jih je s Šutarjevim zakonom predlagala vlada, gredo v smeri represije in kaznovalne politike za vse, namesto da bi bili usmerjeni v učinkovitejši kazenski pregon in sankcioniranje posameznih storilcev kaznivih dejanj. To ne bo zmanjšalo razkola med večinskim in romskim prebivalstvom niti izboljšalo sobivanja, ki v novomeški občini in jugovzhodni Sloveniji ni zaživelo.

Večinsko prebivalstvo opozarja na svoj strah s ključnikom vsismolahkoaco, toda ob pozivih k oboroževanju in maščevanju v delu politike in na družbenih omrežjih se za lastno varnost bojijo tudi Romi. Ob vhodu v romsko naselje Brezje - Žabjak, ki je največje v novomeški občini, sta napisa »Nismo vsi isti Romi!« in »Nismo vsi cigani isti«. Enako sporočilo, da ni vsa romska skupnost kriva za Šutarjevo smrt, vendar se jo tako obravnava, nam je preneslo več sogovornikov iz romskega naselja, ki smo ga obiskali v ponedeljek, deset dni po napadu na Šutarja.

Najmanj štirje romski sogovorniki svojih otrok niso poslali v osnovno šolo, ker se bojijo maščevanja večinskega prebivalstva. Po družbenih omrežjih je namreč zakrožil poziv neznanega pošiljatelja, naj starši na prvi šolski dan po počitnicah otrok ne pošljejo v šolo zaradi »groženj in neprijetnih sporočil v zadnjih dneh«. Da si ne upajo niti v trgovino, je povedalo več sogovornic. Enaindvajsetletnica je delila izkušnjo, ko jo je ženska v trgovini ozmerjala z morilko otrok. Sogovornik, ki ima hišo v neposredni bližini glavne ceste, ki vodi mimo naselja, se boji provokacij in napada desničarskih skrajnežev. Na shodu v Novem mestu so bili tudi neonacisti, čeprav so mediji večinoma poročali o mir(oljub)nem dogodku.

Odgovornost za to, da so razmere v Novem mestu pripeljale tako daleč, je porazdeljena med državo, lokalno oblastjo, organi pregona, institucijami, ki opravljajo socialno-varstveno dejavnost, med večinskim in romskim prebivalstvom in še kom. A kdorkoli trdi, da so Romi privilegirani, naj se sprehodi po romskem naselju Brezje - Žabjak. Revščina, zanemarjenost, socialna izključenost in brezizhodnost so izrisane na obrazih prebivalcev in pročeljih bivališč. Redka so zidana, številna so zbita iz lesa, veliko je prikolic in zabojnikov. To so podobe geta. Če bi res hoteli romsko skupnost bolj integrirati v širšo družbo, bi morali najprej zagotoviti, da integracijo občuti na lastni koži, ne pa je še bolj sankcionirati.