Tiskane izdaje
Stara Fužina - Obiskovalci Triglavskega narodnega parka (TNP) bi bili pripravljeni spremeniti svoje potovalne navade za obisk zavarovanega območja in se tja namesto z avtomobilom pripeljati z javnim prevozom.
Obisk TNP morajo spremljati z vidika varstva narave, je dejal direktor TNP dr. Bogomil Breznik in dodal, da morajo omogočiti takšen obisk, da bo vpliv na naravo čim manjši, saj se turistični obisk povečuje. Števila obiskovalcev parka ni mogoče natančno določiti, zato so se avtorji raziskave oprli na dosegljive podatke. Na območju Julijskih Alp v poletnem obdobju (od junija do septembra) naštejejo prihod skoraj 600.000 turistov, ki skupaj opravijo 1,4 milijona prenočitev, kar je približno petina vsega turističnega obiska v Sloveniji. Turisti znotraj območja TNP v občini Bohinj opravijo 60 odstotkov prenočitev, v občini Bovec pa 40 odstotkov. Naravne znamenitosti v TNP, ki so plačljive (soteska Vintgar, Korita Mostnice, slap Savica ...), na leto obišče 300.000 turistov. V planinskih kočah v TNP so lani našteli 60.000 prenočitev, od tega 34.000 na območju Triglava in Triglavskih jezer.
Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe TNP, je dejala, da so jih rezultati raziskave prijetno presenetili, še posebno zaradi ugotovitev o pripravljenosti obiskovalcev parka za spremembo potovalnih in izletniških navad (ugotovitve veljajo predvsem za območje Bohinja, Pokljuke, doline Vrata, manj pa za dolino Soče ali Vršič). Na anketna vprašanja je odgovorilo 1718 anketirancev, od tega četrtina tujcev. Slabo polovico anket so zbrali na terenu, dobro polovico pa po spletu.
Obiskovalci v park pridejo zaradi lepot pokrajine in miru, je o glavnih razlogih za obisk povedala dr. Irena Mrak z visoke šole za varstvo okolja Velenje. Dr. Tatjana Bajuk z ZRC SAZU, je na osnovi ugotovitev iz raziskave povedala, da v poletnem obdobju promet kot težavo izpostavljajo tako domačini kot tudi turisti. V Bohinju turiste privabljajo z naravo in mirom, promet pa ima na to negativen vpliv, je dejala. Ugotavlja še, da so turisti postali bolj mobilni, da manj časa ostanejo v enem kraju. Turiste je treba nagovoriti ko so še doma, pravi Bajukova, ki je ob tem izpostavila še sistemske težave na področju javnega prevoza, ki ima tudi svoje omejitve (denimo, potovanje z vlakom iz Ljubljane do Bohinja traja dve uri). Za reševanje teh problemov je nujno več sodelovanja različnih akterjev.
Na podlagi ugotovitev iz raziskave bodo skupaj z ostalimi deležniki (lokalne turistične organizacije, občine, razvojne agencije,...) izdelali akcijski načrt ukrepov. Z ukrepi ne bodo omejevali obiska v TNP, pač pa ga usmerjali, je izpostavila Odarjeva in dodala, da bo na ta način turizem postal trajnosten, s čimer bodo hkrati dosegali tudi varstvene in razvojne cilje zavarovanega območja. Hkrati načrtujejo, da bodo raziskavo v prihodnjih letih še nadgrajevali.
Hkrati so predstavili še zaključke projekta Parkiraj & doživi naravo! za zmanjšanje obremenjenosti narave z avtomobilskim prometom ob Bohinjskem jezeru in na planini Kuhinja v Posočju. Pri tem so spodbujali mehke oblike mobilnosti (pohodništvo, kolesarjenje, javni prevoz) in krepili razumevanje obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo. V sklopu projekta so med drugim nadgradili parkirišča ob Bohinjskem jezeru in omogočili uporabo sistema inteligentnega prometa ter uredili parkirišče pod planino Kuhinja.
Kot je ob tem dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, bodo tudi s podatki iz te raziskave državnim organom, predvsem ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za gospodarstvo, skupaj z rezultati projektov kakršen je Parkiraj & doživi naravo! lažje utemeljili velik pomen izdelave celovitih ukrepov.
V anketi so obiskovalce parka med drugim spraševali tudi ali se strinjajo s plačilom vstopnine za obisk parka. Kot je dejala Majda Odar je na hipotetično vprašanje kar 70 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno s tem, da se ne strinjajo s parcialnim plačevanjem, pač pa z enotnim plačilom. Kot je dejala Odarjeva za zdaj nimajo zakonske podlage za takšen ukrep, odgovori anketirancev pa jim kažejo smer za naprej.
