Oblast lahko zlorabi katera koli veja

Razplet politično-pravne zagate bo odvisen od načina dela komisije in od odločitve ustavnih sodnikov.
Fotografija: Število ovadb zoper Franca Kanglerja kaže, da bi lahko šlo za politično obračunavanje.
Odpri galerijo
Število ovadb zoper Franca Kanglerja kaže, da bi lahko šlo za politično obračunavanje.

Ljubljana – Delati je začela parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v primeru Franc Kangler, proti kateremu je padla vrsta obtožnic. Ta bo v ponedeljek zaslišan pred komisijo, medtem ko se bosta dve drugi parlamentarni telesi na nujni seji ukvarjali z zahtevo sodnega sveta za ustavno presojo zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi.

Po zaslišanju Kanglerja bo petčlanska komisija – sodelovanje so zaradi očitkov o kršenju načela delitve oblasti odrekle koalicijske stranke in Levica, zato v njej sodelujejo le SDS, NSi in SNS – pod vodstvom Žana Mahniča presodila, koga bo še uvrstila med priče. Od policije, tožilstev in sodišč zahtevajo vso razpoložljivo dokumentacijo.

Na vrhovnem državnem tožilstvu pravijo, da zahteve še niso prejeli, enako na vrhovnem sodišču, kjer dodajajo, da bodo, če jo bodo prejeli, najprej proučili pravno podlago za posredovanje podatkov. Tudi sami so se pridružili pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti ter ustavni pritožbi, kjer so izpostavili, da »sodniki v postopku parlamentarne preiskave ne morejo biti zaslišani o vprašanjih, ki so oziroma so bila predmet odločanja v sodnem postopku«.



Čeprav so predlagali, da ustavno sodišče zahtevo absolutno prednostno obravnavo, med tem pa zadrži izvajanje omenjenih predpisov, se sodniki za to niso odločili. Mahnič se brani, da je politična odgovornost le ena od točk, ki jih preiskujejo, ter da tožilstvo in policija nista del sodne veje oblasti, prav tako ni jasne ločnice med vejami, zato mora obstajati sistem zavor in ravnovesij.
 

Specifičen izziv zavor in ravnovesij


Po Grecu, ki je zaradi dogajanja pred časom pod drobnogled vzel ureditev ločitve zakonodajne veje oblasti od sodne, se je v sredo odzval še OECD. Takšna preiskava po njihovem pomeni pritisk na pravosodje, zato bodo od Slovenije decembra zahtevali pojasnila. Njihov argument je le eden izmed argumentov, a ga je treba upoštevati, razmišlja pravni strokovnjak Matej Avbelj. Nanj morajo v komisiji prepričljivo odgovoriti.

V zadevi ne gre samo za sistem delitve oblasti, ampak tudi za sistem zavor in ravnovesij, kjer se oblasti medsebojno nadzorujejo, pojasnjuje. Povsem jasno je, da se komisija ne more vpletati v konkretne primere, ki še potekajo pred sodišči. Kot je zasledil, gre za preiskovanje morebitnih zlorab v celotnem postopku, zato ima zadeva širši javni pomen. »Seveda pa je vse odvisno od tega, ali se bodo člani komisije vedli tako, da bo ta relativno tanka črta med oblastmi spoštovana«
 

Kako se bo odigrala politična igra?


Avbelj pravi, da bo treba počakati, kako se bo politična igra odigrala in ali bo ostala v ustavnopravnem okviru. Pomembno vlogo bo imelo ustavno sodišče – njegova odločitev bo veljala za podobne primere, ne za nazaj – saj bomo dobili pravno prakso, kako ravnati v takih primerih. Če gledamo z distance, tako Avbelj, je primer zaradi velikega števila obtožnic v vsej »svoji veličini suspekten«, zato bi lahko šlo za politični obračun.

»Sistem zavor in ravnovesij imamo za preprečevanje zlorab oblasti, oblast pa lahko zlorabi katera koli veja oblasti. Vsaka ima svoje interese. Ne moremo kategorično reči, da je ta preiskava protiustavna, počakati moramo, kako se bodo stvari odvile.«

V tem mandatu delujejo še tri preiskovalke – o domnevnem pranju denarja v NKBM, o otroški srčni kirurgiji in o ugotavljanju zlorab v slabi banki. Vse so ustanovili na zahtevo poslancev, preiskavo o zadevi Kangler pa je odredil državni svet. Izredni nadzor nad policijskimi postopki leta 2012 pri preiskovanju Kanglerja ni odkril nepravilnosti, notranjevarnostni postopek na policiji pa še poteka.

Komentarji: