Oblast močnejša od sodstva

Ljubljana – »Res je, da naše plače niso enake kot leta 2006. V treh letih so se nekoliko povišale, vendar je bil s tem izpolnjen samo del odločbe ustavnega sodišča. Razumemo, v kakšnem finančnem položaju je država. Toda sodniki smo bili doslej že dvakrat prikrajšani.«

Tako se je danes na pojasnilo pravosodnega ministrstva v zvezi z vložitvijo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka sedmega člena zakona o dodatnih intervencijskih ukrepih za leto 2012 (ukrep znižanje plač za funkcionarje in javne uslužbence podaljšuje do konca tega leta), pod katero se je podpisalo 507 sodnikov, odzvala ena njenih podpisnic predsednica sodniškega društva Janja Roblek.

Pravosodno ministrstvo namreč sodnikom odgovarja, da plačna nesorazmerja doslej niso bila odpravljena niti za druge funkcionarje niti za javne uslužbence, zato, če bi ugodili zahtevam sodnikov, »bi bili ti v privilegiranem položaju.«

Premoč nad sodstvom

Sodniki so se namreč odločili že tretjič obrniti na ustavno sodišče, saj še vedno nista bili uresničeni odločbi ustavnega sodišča, ki sta – tudi v materialnem smislu – sodnikom, upoštevajoč enakovrednost treh vej oblasti, priznali primerljiv status s poslanci in ministri. Sodniki so bili formalno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju res uvrščeni v višje plačne razrede, vendar dejanske uveljavitve tega zakona nikoli ni bilo.

V zahtevi, v kateri terjajo razveljavitev zakona o dodatnih intervencijskih ukrepih in izdajo začasne odredbe, trdijo, »da izvršna in zakonodajna oblast vsakič, ko bi bilo treba uveljaviti odločbo ustavnega sodišča, kažejo svojo premoč nad sodstvom«. S tem, da plače sodnikov samo navidezno približajo poslanskim in ministrskim, dejansko pa to onemogočajo.

Delitev usode

Janja Roblek je dejala: »Sodniške plače še vedno niso primerljive s plačami funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti in so še vedno znižane za dodatne odstotke. Želimo si, da bi sodniške plače najprej prevedli v plačne razrede, kot izhajajo iz odločbe ustavnega sodišča, potem pa naj se znižujejo. Ne živimo zunaj časa in prostora in dobro vemo, v kakšnem ekonomskem položaju je država. Pripravljeni smo deliti usodo z drugimi, vendar pri sodnikih ne gre za uskladitev plač, ampak za izpolnitev odločb ustavnega sodišča.«