Oblike nasilja nad starejšimi: zanemarjanje, fizična in finančna zloraba

Ljubljana - Javno znani podatki o nasilju nad starejšimi so po opozorilu Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) le vrh ledene gore. Problemi se skrivajo za štirimi zidovi, saj niti starejši sami ne želijo, da gredo v javnost, je za STA dejala predsednica zveze Mateja Kožuh Novak ob 15. juniju, svetovnem dnevu osveščanja o nasilju nad starejšimi.

»Časi so težki in brezposelnost je velika. Mlajšim generacijam ni lahko in tisti, ki so odvisni od njih, imajo težave,« pravi Kožuh Novakova. Država bi morala po njenem opozorilu narediti več za promocijo nenasilja, da bi se storilci nasilja zavedli svojih dejanj in ravnanj.

Aktivisti, združeni v HelpAge International, pravijo, da je nasilje nad starejšimi globalni pojav. Slovensko vlado pozivajo, da podpre sprejetje konvencije Združenih narodov za pravice starejših.

Sprejetje konvencije zahtevajo aktivisti v 40 državah, da bi zaščitili starejše in storilce privedli pred sodišče. Pozivajo k podpisu peticije Starost zahteva akcijo.

Konvencija bi vladam posameznih držav omogočila pravni okvir in podporo pri sprejemanju zakonov za zaščito in promocijo pravic starejših oseb, navajajo. Pomenila bi dokončno in univerzalno stališče, da je neupoštevanje pravic starejših moralno in pravno nesprejemljivo.

Najpogostejše oblike nasilja nad starejšimi so zanemarjanje, fizična zloraba, kamor sodijo klofutanje, lasanje in udarci, prav tako pa tudi psihična zloraba, kamor sodijo zmerjanje, poniževanje in odrekanje stikov z ljudmi. Finančna zloraba pa vključuje krajo denarja, zlorabo bančne kartice in prisilo k podpisu pogodbe in oporoke.

Kaznivih dejanj nad starejšimi je po podatkih policije približno 5000 na leto, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300.

Pobudo za svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi je dala Mednarodna mreža za preprečevanje nasilja nad starejšimi, ustanovljena leta 1997 v Kanadi