Obljubljena gradnja ceste preko Ptujskega polja

Pred tremi dnevi so se župani s Ptujskega polja spraševali, kam se je izgubila obljuba ministra za infrastrukturo, da se bo gradnja hitre ceste med Ormožem in Markovci začela že letos. Včeraj pa je državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben v Ormožu povedal, da se bo gradnja začela sredi prihodnjega maja. Najprej bodo za tri milijone evrov zgradili viadukt preko železniške proge in potoka Sejanca med Mihovci in Ormožem. 

Cesta je del nacionalnega programa izgradnje avtocest in hitrih cest in bi morala biti končana že leta 2013. Pred dnevi je Dars odmeril traso od Gorišnice do Markovcev, Leben pa je povedal, da pripravljajo projektno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje za ta odsek. Celotna trasa ceste med Ptujem in Ormožem je dolga 21,5 kilometrov. Odsek med Ormožem in Gorišnico (10,4 km) že ima gradbeno dovoljenje in že dvakrat so ga tudi začeli graditi, pa sta vmes oba izvajalca (SCT in Vegrad) bankrotirala. Za cesto od Gorišnice do Markovc (5,6 km) pa gradbenega dovoljenja še ni.

Investitorji so si pred časom ogledali, v kakšnem stanju so betonski temelji za omenjeni viadukt, ki ga je bil začel graditi Vegrad, in ugotovili, da lahko gradnjo nadaljujejo, saj so temelji v zelo dobrem stanju. Ta viadukt in cesta, ki bo preko njega speljana od Ormoža (Hajndla) mimo Mihovc, sta še posebej pomembna, saj se bo tako glavnina prometa izognila sedanjemu nivojskemu križanju ceste in železnice v Mihovcih, kjer med obnavljanjem tirov od Pragerskega do Hodoša niso zgradili nadvoza, kot je zahtevalo evropsko sofinanciranje, ker so računali, da bo bližnji nadvoz Sejanca do konca obnove železnice že odprt. 

"Takoj ko bo vreme dopuščalo, bomo prestavili daljnovod, postopek za izbiro izvajalca je že zaključen," je še povedal Leben. Pa tudi rešitev za nadaljevanje ceste od Markovcev do priključka na avtocesto v Dražencih (okrog 5,5 kilometrov) da so začeli iskati: "Na ministrstvu za okolje smo začeli postopek za prevlado javne koristi za južno traso te ceste. Odgovorili so nam, da vse možnosti na severni trasi še niso bile izčrpane, zato bomo nadaljevali s študijami za severno varianto. Naslednje leto pa se bomo dalje pogovarjali z MOP, da bi ta postopek prevlade javne koristi tudi izpeljali." Južna varianta namreč v manjšem delu teče po robu Nature 2000. Severna pa bi bila speljana skozi gosto poseljeno območje od Markovcev do Puhovega mostu na Ptuju, ta pa ni bil zgrajen za takšne potrebe. Občine ob trasi s Ptujem na čelu severne variante ne sprejemajo in zahtevajo, da se najde pot južno in zahodno od ptujskega akumulacijskega jezera. Sicer pa ta trasa že ima državni lokacijski načrt, le da ga je ministrstvo za okolje ob razglašanju slovenskih območij Nature 2000 pozabilo vnesti v zaščitne dokumente, kar bi bilo omogočilo nemoteno gradnjo. Načrt za dvojni daljnovod pa je vneslo in kmalu ga bodo lahko začeli graditi brez kakršnegakoli problema z zaščitenim območjem.

Sedem občin - Ormož, Gorišnica, Zavrč, Markovci, Ptuj, Hajdina in Videm - zahteva južno traso. "V dvajsetih letih Nature 2000 so po Evropi na teh območjih zgradili ogromno novosti, le naše ministrstvo kategorično trdi, da to ni mogoče in da južna varianta ceste ne pride v poštev," razlaga markovški župan Milan Gabrovec in to ilustrira z nekaj primeri velikega poseganja v zaščiteno območje Nature 2000. Tako na primer v treh nemških občinah (Munchausen, Wetter in Lanthal) z novo 17 kilometersko obvoznico kar trikrat prečkajo območje Nature. Tudi reko Ren bodo prečkali z novim mostom, avtocesto pa razširili s 4 na 6 pasov, kar bo posegalo v zaščiteno območje. Na Madžarskem pa bo gospodarska cona pri mestu Gyor pokrila kar 279 hektarov Nature 2000, za nameček pa tam niso izbrali variante, ki bi uničila najmanjši del zaščitenega območja, ampak tisto, v kateri je najbolj prevladal javni interes.