
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Od decembra lani je oploditev z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji omogočena tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih razmerjih, vendar se nova pravica v praksi šele postopoma uveljavlja. Na treh javnih klinikah v Ljubljani, Mariboru in Postojni ter v zasebnem Zdravstvenem centru Dravlje so že obravnavali prve posameznice in pare, a postopki zaradi svoje narave trajajo dlje časa, zato oploditev doslej še ni bilo.
Če se, denimo, samska ženska odloči za OBMP oziroma za otroka, je prvi korak obisk osebnega ginekologa. Ta jo z napotnico pošlje na eno od štirih klinik, kjer zdravijo neplodnost.
»Tam opravijo preiskave, ginekološki pregled, pregled hormonov, ultrazvok. Če so ženske mlajše od 35 let, se naredi test prehodnosti jajcevodov, da se lahko odločimo, ali je mogoča intrauterina inseminacija (IUI), pri starejših pa se odločamo za IVF, postopke zunajtelesne oploditve,« pojasnjuje Nina Jančar, vodja oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na ljubljanski ginekološki kliniki. Zgornja starostna meja za oploditev je 45 let.
Ključna omejitev ostaja dostop do darovanega semena. Čakalna doba zanj je približno eno leto, kar pomeni, da večina postopkov še ni prišlo do faze, ko bi bila oploditev sploh mogoča. Poleg tega se sistem sooča s pomanjkanjem darovalcev, kar dodatno upočasnjuje izvajanje postopkov in lahko posameznice še vedno usmerja v tujino.
Na klinikah zaznavajo začetno zanimanje. V UKC Ljubljana so od decembra obravnavali šest primerov, iz Zdravstvenega centra Dravlje so sporočili, da so pri njih doslej obravnavali tri pare žensk v istospolni partnerski zvezi in dve samski, ki sta se zanimali za postopke OBMP. V Mariboru pet samskih žensk in devet parov žensk, v Postojni okoli pet primerov. Po besedah Nine Jančar bi lahko v prihodnje iz teh skupin obravnavali »od deset do dvajset primerov na leto«. Podobne ocene imajo tudi drugod.
V Mariboru pri tem poudarjajo, da razlik pri obravnavi ne bo: čakalna vrsta bo enaka za vse uporabnice, ne glede na to, ali gre za heteroseksualne pare, samske ženske ali istospolne pare. Kot so zapisali, je njihovo poslanstvo, »da izpolnjujemo pričakovanja družbe in pravice posameznikov, ki izhajajo iz našega zdravstvenega sistema«. Kot je pojasnila strokovna direktorica Zdravstvenega centra Dravlje Uršula Reš Muravec, so probleme praktične izvedbe tovrstnih postopkov obravnavali že na treh sejah državne komisije za OBMP.
Čeprav je pravna podlaga zdaj vzpostavljena, bo dejanski obseg uresničevanja te pravice odvisen predvsem od organizacijskih zmogljivosti sistema, razpoložljivosti darovalcev in dolžine čakalnih dob. Prvi konkretni rezultati bodo zato vidni šele z več časovne distance.
Kako so pravice do OBMP zagotovljene drugod po Evropi
Kot ugotavlja Tina Pirnovar, med države z najbolj liberalno ureditvijo sodita Nizozemska in Belgija, kjer je dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo najširši. Sledita jima Španija in Združeno kraljestvo. Na drugi strani so države Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, ki ohranjajo restriktivnejše pristope, na primer Slovaška, Romunija, Bolgarija in druge balkanske države.
V teh okoljih je dostop pogosto omejen na heteroseksualne pare ali celo zgolj na zakonske pare. Podobne omejitve veljajo zunaj Evrope, na primer na Kitajskem, v Rusiji in Kazahstanu, medtem ko nekatere države dovoljujejo le določene oblike OBMP ali pa so ti postopki omejeni na zakonske pare. Opaziti pa je mogoče postopno liberalizacijo dostopa do OBMP, tudi v bolj konservativnih okoljih, denimo v Združenih arabskih emiratih.
Komentarji