Obnovljen Carpaccio obogatil Koper in Slovenijo
»Slovenski« Carpaccio - Koprska stolnica ima štiri Carpaccieva dela, štiri so neznano kje v Italiji (verjetno v Benetkah), peta (iz Pokrajinskega muzeja Koper) je v tržaškem muzeju Sartorio, šesta pa v minoritskem samostanu v Padovi
Odpri galerijo
Treh sveže obnovljenih platen, se ne bi branili niti najuglednejši muzeji na svetu. Foto Tomi Lombar
Koper - Koprska stolna cerkev Marije Vnebovzetne je od konca minulega tedna bogatejša za tri izjemna likovna dela, ki sodijo v sam vrh slovenske kulturne dediščine na področju upodabljajoče umetnosti. Po dolgih letih so v prezbiteriju postavili dve restavrirani platni mojstra zgodnje beneške renesanse Vittoreja Carpaccia in delo njegovega sina Benedetta Carpaccia. Obnovljene tri velike slike so tudi konservatorsko-restavratorski dosežek slovenske stroke, referenca, ki potrjuje, da so slovenski skrbniki umetnin neprecenljive vrednosti sposobni dobro varovati zaklade svetovne dediščine.
Včeraj so tri sveže obnovljena platna, kakršnih se ne bi branili niti najuglednejši muzeji na svetu, inavgurirali (blagoslovil jih je koprski škof Jurij Bizjak) v koprski cerkvi, ki sicer velja za največjo v državi. Odločitev za nujno obnovo treh platen je padla že pred kakimi 8 leti, ko je tudi ministrstvo za kulturo podprlo financiranje rednega programa Restavratorskega centra pri ZVKD Slovenije za vsa tri platna. Pot do dokončne prenove je bila dolga. Samo restavratorski poseg je trajal tri leta. Tega je opravilo šest konservatork - restavratork RC: Zoja Bajde, Emina Frljak Gašparović, Sanela Hodžić, Liza Lampič, Andreja Ravnikar in Barbka Gosar Hirci, ki je ta dela tudi vodila. Šlo je za obsežno delo, ki je trajalo precej več od časa, ki sta ga mojstra porabila za njune stvaritve. Starejši deli, pod katerima je podpisan Vittore Carpaccio (ali Victor Carpathio, če upoštevamo njegov latinski podpis), sta Predstavitev v templju (tempera na platno, visoka 421 cm in široka 126 centimetrov) in Pokol nedolžnih otrok (visoka 418 in široka 147 centmtrov), izdelani leta 1523 in sta med zadnjimi deli slavnega mojstra beneške renesanse, ki je velik del svojega zadnjega desetletja preživel v Kopru (umrl je 1526).
Gre za t.i. orgelski sliki, ki sta bili prezentirani enovito na enotnem podokvirju. Ko so bile orgle pokrite, je bilo videti eno podobo, ko so bile odprte, pa sta se z druge strani prikazali drugi dve podobi. Obe sliki sta bili del desnega krila orgel, so ugotovili strokovnjaki. Orgle so bile izdelane leta 1516 in so bile tedaj postavljene v istem delu prezbiterija, kjer zdaj (nekoliko višje) visita obe deli. Levo orgelsko krilo se je v zgodovino izgubilo. Po nekaterih ocenah, naj bi levo krilo pred kakimi 200 leti poslali na Dunaj in se potem izgubilo.
Obe preostali platni z desnega orgelskega krila so v preteklosti združili v eno platno in z enim okvirjem in sta krasili enega od oltarjev koprske stolnice. Ponovno so ju ločili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prav tako Restavratorski center posegel v platno. »Pred 58 leti niso opravili celovitega restavratorskega postopka. Šlo je bolj za konserviranje in delne retuše. Iz spoštovanja do velike mojstrovine si niso upali preveč posegati. Sliki so predvsem ponovno polakirali, kar je vplivalo, da sta še bolj potemneli,« pojasnjuje Barbka Gosar Hirci.
»V zadnjih letih pa naša stroka izredno napreduje, tudi materiali in tehnike so povsem drugačne od tistih iz začetka šestdesetih preješnjega stoletja. Metode so se drastično spremenile: od samega odstranjevanja potemnelih lakov, do tehnik podlepljenja, uporabe kontaktnih lepil, ki ne prodirajo v strukturo slike. Gre za zelo natančno delo, delamo milimeter po milimetru, prečistimo, kitamo in retuširamo zgolj povsem poškodovana področja slike, kjer manjkajo barvne plasti,« pravi Barbka Gosar Hirci. Pri odstranjevanju lakov so našli tudi starejše retuše.
Konservatorji in restavratorji so morali opraviti analize pigmentov, sestave površinske umazanije, analize organskih veziv, monitoring postopkov odstranjevanja umazanije in starih neoriginalnih lakov, preiskati podrisbe, pregledati stanje originalov pod preslikavami in retušami. Pregledali so podokvirje, sestavo sešitega platna, pregledali podlogo (iz bolonjske krede in kleja), barvne plasti (ki so razmeroma tanke), veziva. Ocenili so, da je bilo vezivo jajce z dodatkom oglja. Vsa tri dela so bila izvedena v mastni jajčni temperi. Originalnega laka na slikah niso našli. pač pa so odkrili voščeni premaz.
Pomemben del končne podobe obnovljenih slik pa je bilo povsem nov okvir, ki so ga po smernicah konservatorke Mojce Marjane Kovač izdelali v Mizarstvu Novak iz Višnje gore. »Odločili smo se za enake okvirne profile, kot jih imajo obstoječe Carpacciove in druge slike v koprski stolnici. To posnemanje okvirjev je pomembno pripomoglo h končni podobi mojstrovin,« pravi Barbka Gosar Hirci.
Med obema prenovljenima orgelnima slikama je tudi Marija s s svetnikom, ki jo je nekaj let kasneje v isti tehniki naslikal umetnikov sin Benedetto Carpaccio (velikost 244 krat 177 centimetrov). Vse tri slike so tako visoko, da jih človek s tal ne more doseči. So pa na nasprotni strani stene, kjer visi slavno Vittorjevo delo Marija z otrokom in svetniki (Sacra conversazione). Slednja bo že naslednji mesec odpotovala za naslednja štiri leta na restavriranje v Ljubljano.
Koprski župnik Primož Krečič je ponosen na prenovljene podobe, ki uvrščajo »njegovo« cerkev med likovno najbogatejše v regiji.» V veliko veselje mi je bilo, ko so restavrirana platna zaživela v barvah in poeziji, kakršno odražajo tudi druga v svetu znana Carpaccieva dela. V Restavratorskem centru so delo opravili vrhunsko, študiozno so se poglobili in postopek mojstrsko izpeljali. Čeprav sijejo izvirne barvne tone, so slike ohranile svojo pravo patino in ni pretirano kričečih tonov, ki jih nemalokrat vidimo po restavratorskih posegih v svetu. Povsem so si zaslužili priznanja, ki so ga doživeli s tem delom v mednarodnih strokovnih krogih,« je dejal Krečič. Restavratorski dosežek ljubljanskih restavratorjev je namreč posebej pohvalil dr. Peter Humfrey, profesor z univerze St Andrews na Škotskem, ki po več kot pol stoletja pripravlja prvo monografsko razstavo Carpaccia čez dve leti v Doževi palači v Benetkah, kasneje pa jo bodo selili v ZDA. Peter Humfrey se je pred tednom dni udeležil simpozija o Carpacciu v ciklusu praznovanja 500-letnice Carpacievega delovanja v Istri. Pred natanko 500 leti je denimo naslikal Marijo z detetom v prestolu in šestimi svetniki, ki je 422 let krasila oltar v cerkvi sv. Frančiška, leta 1940 pa so jo odpeljali v Italijo, od koder je sosednja država nikakor ne dovoli vrniti, čeprav je bil podpisan reverz, da jo bodo vrnili takoj, ko mine vojna nevarnost.
Koprska cerkev ima zdaj edina v državi kar štiri Carpaccieva dela in bo zato še toliko večji magnet za turiste. Primož Krečič pravi, da je to ena redkih cerkva v obalnih mestih, ki je ves čas odprta. Kljub takim umetninam ne načrtuje vstopnine. Zaradi številnih znamenitosti pa bodo verjetno zastavili vodene oglede za turiste.
Včeraj so tri sveže obnovljena platna, kakršnih se ne bi branili niti najuglednejši muzeji na svetu, inavgurirali (blagoslovil jih je koprski škof Jurij Bizjak) v koprski cerkvi, ki sicer velja za največjo v državi. Odločitev za nujno obnovo treh platen je padla že pred kakimi 8 leti, ko je tudi ministrstvo za kulturo podprlo financiranje rednega programa Restavratorskega centra pri ZVKD Slovenije za vsa tri platna. Pot do dokončne prenove je bila dolga. Samo restavratorski poseg je trajal tri leta. Tega je opravilo šest konservatork - restavratork RC: Zoja Bajde, Emina Frljak Gašparović, Sanela Hodžić, Liza Lampič, Andreja Ravnikar in Barbka Gosar Hirci, ki je ta dela tudi vodila. Šlo je za obsežno delo, ki je trajalo precej več od časa, ki sta ga mojstra porabila za njune stvaritve. Starejši deli, pod katerima je podpisan Vittore Carpaccio (ali Victor Carpathio, če upoštevamo njegov latinski podpis), sta Predstavitev v templju (tempera na platno, visoka 421 cm in široka 126 centimetrov) in Pokol nedolžnih otrok (visoka 418 in široka 147 centmtrov), izdelani leta 1523 in sta med zadnjimi deli slavnega mojstra beneške renesanse, ki je velik del svojega zadnjega desetletja preživel v Kopru (umrl je 1526).
Koprska župnija je imela srečo, da slika Marija z otrokom in svetniki meri v višino približno štiri in v širino skoraj tri metre, zato je med drugo svetovno vojno Itaijani niso odpeljali, kot so okoli sto drugih del. Foto Tomi Lombar
Gre za t.i. orgelski sliki, ki sta bili prezentirani enovito na enotnem podokvirju. Ko so bile orgle pokrite, je bilo videti eno podobo, ko so bile odprte, pa sta se z druge strani prikazali drugi dve podobi. Obe sliki sta bili del desnega krila orgel, so ugotovili strokovnjaki. Orgle so bile izdelane leta 1516 in so bile tedaj postavljene v istem delu prezbiterija, kjer zdaj (nekoliko višje) visita obe deli. Levo orgelsko krilo se je v zgodovino izgubilo. Po nekaterih ocenah, naj bi levo krilo pred kakimi 200 leti poslali na Dunaj in se potem izgubilo.
Dosežek, ki je dodal referenco našim restavratorjem
Obe preostali platni z desnega orgelskega krila so v preteklosti združili v eno platno in z enim okvirjem in sta krasili enega od oltarjev koprske stolnice. Ponovno so ju ločili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prav tako Restavratorski center posegel v platno. »Pred 58 leti niso opravili celovitega restavratorskega postopka. Šlo je bolj za konserviranje in delne retuše. Iz spoštovanja do velike mojstrovine si niso upali preveč posegati. Sliki so predvsem ponovno polakirali, kar je vplivalo, da sta še bolj potemneli,« pojasnjuje Barbka Gosar Hirci.
Šest konservatork je kar tri leta restavriralo platna. Foto Boris Šuligoj
»V zadnjih letih pa naša stroka izredno napreduje, tudi materiali in tehnike so povsem drugačne od tistih iz začetka šestdesetih preješnjega stoletja. Metode so se drastično spremenile: od samega odstranjevanja potemnelih lakov, do tehnik podlepljenja, uporabe kontaktnih lepil, ki ne prodirajo v strukturo slike. Gre za zelo natančno delo, delamo milimeter po milimetru, prečistimo, kitamo in retuširamo zgolj povsem poškodovana področja slike, kjer manjkajo barvne plasti,« pravi Barbka Gosar Hirci. Pri odstranjevanju lakov so našli tudi starejše retuše.
Konservatorji in restavratorji so morali opraviti analize pigmentov, sestave površinske umazanije, analize organskih veziv, monitoring postopkov odstranjevanja umazanije in starih neoriginalnih lakov, preiskati podrisbe, pregledati stanje originalov pod preslikavami in retušami. Pregledali so podokvirje, sestavo sešitega platna, pregledali podlogo (iz bolonjske krede in kleja), barvne plasti (ki so razmeroma tanke), veziva. Ocenili so, da je bilo vezivo jajce z dodatkom oglja. Vsa tri dela so bila izvedena v mastni jajčni temperi. Originalnega laka na slikah niso našli. pač pa so odkrili voščeni premaz.
Restavratorstvo je trajalo precej dlje časa, kot sta ga mojstra porabila za slikanje. Foto Boris Šuliogoj
Pomemben del končne podobe obnovljenih slik pa je bilo povsem nov okvir, ki so ga po smernicah konservatorke Mojce Marjane Kovač izdelali v Mizarstvu Novak iz Višnje gore. »Odločili smo se za enake okvirne profile, kot jih imajo obstoječe Carpacciove in druge slike v koprski stolnici. To posnemanje okvirjev je pomembno pripomoglo h končni podobi mojstrovin,« pravi Barbka Gosar Hirci.
Umetnine v Italiji
Poleg Marije z detetom in šestimi svetniki iz piranskega minoritskega samostana, so med drugo svetovno vojno iz koprskega muzeja odpeljali tudi delo Slavnostni prihod podestata Sebastiana Contarinija v stolnico, ki si jo je prisvojil tržaški muzej Sartorio (jo vpisal v lasten register), kjer je na ogled že pet let. Štiri ostala dela iz koprske stolnice: Prerok Zaharija, Preroka Jeremija, Jezusovo bičanje in Jezus pade pod križem pa so na uradno neznanem kraju v Italiji. Upoštevajoč nekatere izjave italijanskih strokovnjakov, naj bi bile v Benetkah.
Poleg Marije z detetom in šestimi svetniki iz piranskega minoritskega samostana, so med drugo svetovno vojno iz koprskega muzeja odpeljali tudi delo Slavnostni prihod podestata Sebastiana Contarinija v stolnico, ki si jo je prisvojil tržaški muzej Sartorio (jo vpisal v lasten register), kjer je na ogled že pet let. Štiri ostala dela iz koprske stolnice: Prerok Zaharija, Preroka Jeremija, Jezusovo bičanje in Jezus pade pod križem pa so na uradno neznanem kraju v Italiji. Upoštevajoč nekatere izjave italijanskih strokovnjakov, naj bi bile v Benetkah.
Slovenija čaka na vsaj 6 Carpaccievih del, »začasno« v Italiji
Med obema prenovljenima orgelnima slikama je tudi Marija s s svetnikom, ki jo je nekaj let kasneje v isti tehniki naslikal umetnikov sin Benedetto Carpaccio (velikost 244 krat 177 centimetrov). Vse tri slike so tako visoko, da jih človek s tal ne more doseči. So pa na nasprotni strani stene, kjer visi slavno Vittorjevo delo Marija z otrokom in svetniki (Sacra conversazione). Slednja bo že naslednji mesec odpotovala za naslednja štiri leta na restavriranje v Ljubljano.
Koprski župnik Primož Krečič je ponosen na prenovljene podobe, ki uvrščajo »njegovo« cerkev med likovno najbogatejše v regiji.» V veliko veselje mi je bilo, ko so restavrirana platna zaživela v barvah in poeziji, kakršno odražajo tudi druga v svetu znana Carpaccieva dela. V Restavratorskem centru so delo opravili vrhunsko, študiozno so se poglobili in postopek mojstrsko izpeljali. Čeprav sijejo izvirne barvne tone, so slike ohranile svojo pravo patino in ni pretirano kričečih tonov, ki jih nemalokrat vidimo po restavratorskih posegih v svetu. Povsem so si zaslužili priznanja, ki so ga doživeli s tem delom v mednarodnih strokovnih krogih,« je dejal Krečič. Restavratorski dosežek ljubljanskih restavratorjev je namreč posebej pohvalil dr. Peter Humfrey, profesor z univerze St Andrews na Škotskem, ki po več kot pol stoletja pripravlja prvo monografsko razstavo Carpaccia čez dve leti v Doževi palači v Benetkah, kasneje pa jo bodo selili v ZDA. Peter Humfrey se je pred tednom dni udeležil simpozija o Carpacciu v ciklusu praznovanja 500-letnice Carpacievega delovanja v Istri. Pred natanko 500 leti je denimo naslikal Marijo z detetom v prestolu in šestimi svetniki, ki je 422 let krasila oltar v cerkvi sv. Frančiška, leta 1940 pa so jo odpeljali v Italijo, od koder je sosednja država nikakor ne dovoli vrniti, čeprav je bil podpisan reverz, da jo bodo vrnili takoj, ko mine vojna nevarnost.
Za koprske in piranske cerkve je Carpaccio naslikal devet del. Tri so še v Kopru, dve njegovi in eno sinovo. Foto Tomi Lombar
Koprska cerkev ima zdaj edina v državi kar štiri Carpaccieva dela in bo zato še toliko večji magnet za turiste. Primož Krečič pravi, da je to ena redkih cerkva v obalnih mestih, ki je ves čas odprta. Kljub takim umetninam ne načrtuje vstopnine. Zaradi številnih znamenitosti pa bodo verjetno zastavili vodene oglede za turiste.
