Hrvaški premier Plenković: Sodišče EU ni pristojno za spor o meji
Sodišče EU je za 8. julij razpisalo obravnavo tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi arbitraže. Ukvarjalo se bo le z ugotavljanjem dopustnosti tožbe.
Odpri galerijo
Slovenska in hrvaška policija v Piranskem zalivu FOTO: Matej Družnik/Delo
Sodišče EU je za 8. julij razpisalo obravnavo tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi arbitraže. Generalni pravobranilec bo estonski pravnik Priit Pikamäe. Obravnava bo potekala pred velikim senatom, ki ga sestavlja petnajst sodnikov.
Kot so nam pojasnili na sodišču EU, bo ustna obravnava zadevala le dopustnost slovenske tožbe. Hrvaška namreč oporeka pristojnosti Sodišča EU za ukvarjanje z zadevo. Ime sodnika poročevalca in drugih članov senata naj bi bilo razkrilo šele na dan ustne obravnave.
»Zelo zanimivo bo videti, ali bo Hrvaška vztrajala pri vzbujanju dvomov o veljavnosti celotne arbitražne razsodbe in dopustnosti slovenske pritožbe; ali pa se bo odločila za alternativno strategijo z dvomi o slovenskih argumentih o uporabi prava EU,« je za Delo ocenil strokovnjak z univerze Duisburg-Essen Thomas Bickl, ki se že vrsto let akademsko ukvarja z vprašanjem slovensko-hrvaške meje.
»Ne vidimo, kje je pristojnost Sodišča EU v tem sporu,« je ob robu študijskih dni Evropske ljudske stranke v San Sebastiánu povedal hrvaški premier Andrej Plenković.
Hrvaška je že decembra lani odgovorila Sodišču EU na slovensko tožbo. Oporekala je pristojnosti sodišča za reševanje tega spora. Zato zahtevajo od njega, da zavrže tožbo po 259. členu pogodbe o delovanju EU, saj bi državi morali reševati spor s pravili mednarodnega prava; reševanje spora pa ni odvisno od prava EU ali njegovih razlaga.
Ponovil je, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski, sosednji državi, ki nikoli v zgodovini nista imeli težav. Vse, kar zadeva reševanje nerešenih vprašanj, pravi, da je povezano z bivšo državo. »To so vprašanja, ki se lahko rešijo z dogovorom,« je povedal. Hrvaško bo na obravnavi zastopala agentka, v zadevi jim svetujejo tudi tuji pravni strokovnjaki.
Pravni postopki glede vprašanja dopustnosti so zapleteni. Kot so doslej pojasnjevali na sodišču, bi, če bi bila slovenska tožba očitno nedopustna, odločal petčlanski senat. Če bila zadeva nedopustna, a ne očitno, bi se zadeve najbrž lotil veliki, 15-članski senat.
V takem primeru bi bila dopustnost glavna tema zadeve; ni pa jasno, koliko se bodo na obravnavi in v mnenju pravobranilca ukvarjali s samo vsebino zadeve (očitanimi kršitvami prava EU). Če pa bo ugotovljena nedopustnost v končni sodbi, se v njej ne bi ukvarjali z vsebino tožbe.
Če vprašanje dopustnosti postavi stranka v postopku (Hrvaška), bi bilo to vprašanje obravnavano v končni sodbi. Če bi sodišče odločilo, da je tožba dopustna, bi sledil še sklep o sami vsebini tožbe.
Slovenija je vložila tožbo 13. julija lani. Postopek poteka skladno z 259. členom pogodbe o delovanju EU, v katerem bi se lahko izrekla evropska komisija.
Besedilo celotne tožbe je sicer še vedno tajno, a objava povzetka je del postopka pred sodiščem EU. Slovenija očita Hrvaški, da krši 2. člen pogodbe o EU, ki med drugim govori o pravni državi kot eni od temeljnih vrednot Unije, in sicer z enostranskim neizpolnjevanjem zaveze (o spoštovanju razsodbe), ki jo je sprejela v procesu pristopanja k EU.
Prav tako očita Hrvaški, da krši 4. člen pogodbe, v katerem sta zahtevana lojalno sodelovanje držav članic in njihova medsebojna pomoč pri izpolnjevanju nalog. To da krši z onemogočanjem Sloveniji, da izvaja predpise EU na svojem ozemlju.
Poleg tega Hrvaška po mnenju Slovenije krši ribiško politiko EU, ki skladno s pristopno pogodbo predvideva ureditev prostega dostopa 25 ribiškim plovilom iz obeh držav do teritorialnega morja druge države. To je bilo v pristopno pogodbo vneseno kot vsebina dvostranskega sporazuma o obmejnem sodelovanju (SOPS).
V tožbi je zapisano, da Hrvaška s sistematičnim kaznovanjem onemogoča slovenskim ribičem prost dostop do voda, ki so bile z arbitražno razsodbo leta 2017 opredeljene kot slovenske, in do hrvaških voda, ki spadajo na področje uporabe ureditve vzajemnega dostopa.
Slovenija nadalje očita Hrvaški, da »njena policijska plovila brez dovoljenja Slovenije spremljajo hrvaške ribiče, ko izvajajo ribolov v slovenskih vodah, s čimer slovenskim ribiškim inšpektorjem preprečujejo izvajanje nadzora«. Tudi hrvaški organi slovenskim ribičem, ko lovijo v slovenskih vodah, ki si jih lasti Hrvaška, izrekajo globe za nezakonito prehajanje meje in nezakoniti ribolov.
Na splošno velja, da so slovenski argumenti proti hrvaškim še posebej trdni na področju ribištva.
Naslednja točka je schengen, kjer bi Hrvaška kot članica, ki si nadvse želi postati del območja nadzora na notranjih mejah, morala biti še posebej občutljiva. Slovenija ji med drugim očita kršenje zakonika o schengenskih mejah, ker arbitražne razmejitve ne priznava kot mejo in ne sodeluje s Slovenijo pri njenem varovanju.
Glede prostorskega načrtovanja Ljubljana očita Zagrebu, da krši pravo EU, ko vključuje slovenske vode v svoje pomorsko prostorsko načrtovanje in onemogoča uskladitev meje z zemljevidi Slovenije.
Slovenija zahteva od sodišča, naj naloži Hrvaški takojšnje prenehanje kršitev in plačilo stroškov postopka. Kot je lani na vprašanje Dela odgovoril predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts, lahko Slovenija in Hrvaška pričakujeta razsodbo najverjetneje proti koncu tega leta.
Hrvaška bo sicer 1. januarja za pol leta prevzela vodenje Sveta EU.
Kot so nam pojasnili na sodišču EU, bo ustna obravnava zadevala le dopustnost slovenske tožbe. Hrvaška namreč oporeka pristojnosti Sodišča EU za ukvarjanje z zadevo. Ime sodnika poročevalca in drugih članov senata naj bi bilo razkrilo šele na dan ustne obravnave.
»Zelo zanimivo bo videti, ali bo Hrvaška vztrajala pri vzbujanju dvomov o veljavnosti celotne arbitražne razsodbe in dopustnosti slovenske pritožbe; ali pa se bo odločila za alternativno strategijo z dvomi o slovenskih argumentih o uporabi prava EU,« je za Delo ocenil strokovnjak z univerze Duisburg-Essen Thomas Bickl, ki se že vrsto let akademsko ukvarja z vprašanjem slovensko-hrvaške meje.
»Ne vidimo, kje je pristojnost Sodišča EU v tem sporu,« je ob robu študijskih dni Evropske ljudske stranke v San Sebastiánu povedal hrvaški premier Andrej Plenković.
Hrvaška je že decembra lani odgovorila Sodišču EU na slovensko tožbo. Oporekala je pristojnosti sodišča za reševanje tega spora. Zato zahtevajo od njega, da zavrže tožbo po 259. členu pogodbe o delovanju EU, saj bi državi morali reševati spor s pravili mednarodnega prava; reševanje spora pa ni odvisno od prava EU ali njegovih razlaga.
Ponovil je, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski, sosednji državi, ki nikoli v zgodovini nista imeli težav. Vse, kar zadeva reševanje nerešenih vprašanj, pravi, da je povezano z bivšo državo. »To so vprašanja, ki se lahko rešijo z dogovorom,« je povedal. Hrvaško bo na obravnavi zastopala agentka, v zadevi jim svetujejo tudi tuji pravni strokovnjaki.
(Ne)dopustno
Pravni postopki glede vprašanja dopustnosti so zapleteni. Kot so doslej pojasnjevali na sodišču, bi, če bi bila slovenska tožba očitno nedopustna, odločal petčlanski senat. Če bila zadeva nedopustna, a ne očitno, bi se zadeve najbrž lotil veliki, 15-članski senat.
V takem primeru bi bila dopustnost glavna tema zadeve; ni pa jasno, koliko se bodo na obravnavi in v mnenju pravobranilca ukvarjali s samo vsebino zadeve (očitanimi kršitvami prava EU). Če pa bo ugotovljena nedopustnost v končni sodbi, se v njej ne bi ukvarjali z vsebino tožbe.
Če vprašanje dopustnosti postavi stranka v postopku (Hrvaška), bi bilo to vprašanje obravnavano v končni sodbi. Če bi sodišče odločilo, da je tožba dopustna, bi sledil še sklep o sami vsebini tožbe.
V tiskovni službi evropske komisije so na vprašanje, ali bo na obravnavi kakor koli sodelovala tudi komisija, odgovorili, da evropska komisija ni stranka v postopku, a je kot vselej pripravljena sodelovati s sodiščem in predložiti kakršen koli prispevek, če bi bilo potrebno. STA
Vsebina slovenske tožbe
Slovenija je vložila tožbo 13. julija lani. Postopek poteka skladno z 259. členom pogodbe o delovanju EU, v katerem bi se lahko izrekla evropska komisija.
Besedilo celotne tožbe je sicer še vedno tajno, a objava povzetka je del postopka pred sodiščem EU. Slovenija očita Hrvaški, da krši 2. člen pogodbe o EU, ki med drugim govori o pravni državi kot eni od temeljnih vrednot Unije, in sicer z enostranskim neizpolnjevanjem zaveze (o spoštovanju razsodbe), ki jo je sprejela v procesu pristopanja k EU.
Prav tako očita Hrvaški, da krši 4. člen pogodbe, v katerem sta zahtevana lojalno sodelovanje držav članic in njihova medsebojna pomoč pri izpolnjevanju nalog. To da krši z onemogočanjem Sloveniji, da izvaja predpise EU na svojem ozemlju.
Trdni argumenti glede ribištva
Poleg tega Hrvaška po mnenju Slovenije krši ribiško politiko EU, ki skladno s pristopno pogodbo predvideva ureditev prostega dostopa 25 ribiškim plovilom iz obeh držav do teritorialnega morja druge države. To je bilo v pristopno pogodbo vneseno kot vsebina dvostranskega sporazuma o obmejnem sodelovanju (SOPS).
V tožbi je zapisano, da Hrvaška s sistematičnim kaznovanjem onemogoča slovenskim ribičem prost dostop do voda, ki so bile z arbitražno razsodbo leta 2017 opredeljene kot slovenske, in do hrvaških voda, ki spadajo na področje uporabe ureditve vzajemnega dostopa.
Slovenija nadalje očita Hrvaški, da »njena policijska plovila brez dovoljenja Slovenije spremljajo hrvaške ribiče, ko izvajajo ribolov v slovenskih vodah, s čimer slovenskim ribiškim inšpektorjem preprečujejo izvajanje nadzora«. Tudi hrvaški organi slovenskim ribičem, ko lovijo v slovenskih vodah, ki si jih lasti Hrvaška, izrekajo globe za nezakonito prehajanje meje in nezakoniti ribolov.
Na splošno velja, da so slovenski argumenti proti hrvaškim še posebej trdni na področju ribištva.
Schengen in prostorsko načrtovanje
Naslednja točka je schengen, kjer bi Hrvaška kot članica, ki si nadvse želi postati del območja nadzora na notranjih mejah, morala biti še posebej občutljiva. Slovenija ji med drugim očita kršenje zakonika o schengenskih mejah, ker arbitražne razmejitve ne priznava kot mejo in ne sodeluje s Slovenijo pri njenem varovanju.
Glede prostorskega načrtovanja Ljubljana očita Zagrebu, da krši pravo EU, ko vključuje slovenske vode v svoje pomorsko prostorsko načrtovanje in onemogoča uskladitev meje z zemljevidi Slovenije.
Sodba že letos?
Slovenija zahteva od sodišča, naj naloži Hrvaški takojšnje prenehanje kršitev in plačilo stroškov postopka. Kot je lani na vprašanje Dela odgovoril predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts, lahko Slovenija in Hrvaška pričakujeta razsodbo najverjetneje proti koncu tega leta.
Hrvaška bo sicer 1. januarja za pol leta prevzela vodenje Sveta EU.
