Obrestne mere: Iran in finančni trgi držijo v šahu tudi ECB

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na zadnji seji odločil, da osrednje obrestne mere za evrsko območje ostanejo nespremenjene. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc poudarja, da bodo razmere znova pretehtali na prihodnjih sejah, denarna politika pa ostaja usmerjena v stabilizacijo inflacije pri dveh odstotkih na srednji rok.

Cene energentov vse višje, rast v evrskem območju pod pritiskom

Kot je zapisal Dolenc, se je gospodarska rast v evrskem območju po zadnjih podatkih upočasnila predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Višje cene energentov, povezane z razmerami v Hormuški ožini, so obenem prispevale k rasti inflacije. »Ob tem pa srednjeročna inflacijska pričakovanja ostajajo relativno stabilna in prevladuje pričakovanje, da bo vojna na Bližnjem vzhodu zaključena dovolj hitro, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vrnila v okvire našega cilja,« je poudaril.

Negotovost ostaja visoka tudi na finančnih trgih

Po njegovih besedah takšne razmere omogočajo ohranitev obrestnih mer na nespremenjeni ravni, pri čemer bo nadaljnja presoja temeljila na novih podatkih. »Takrat bo na voljo več podatkov, razplet vojne bo morebiti tudi bolj jasen, učinek šoka pa bomo lahko analizirali skozi prizmo posodobljenih makroekonomskih napovedi,« je pojasnil.

Primož Dolenc FOTO: Jože Suhadolnik

Najnovejši makroekonomski podatki kažejo, da se učinki energetskega šoka postopno prenašajo v gospodarstvo evrskega območja. Inflacija se je v primerjavi z obdobjem pred marcem okrepila, medtem ko gospodarska rast slabi. Prihodnja gibanja bodo po Dolencu v veliki meri odvisna od cen energentov na svetovnih trgih in razvoja razmer na Bližnjem vzhodu.

Poslabšanje obetov v začetku drugega četrtletja

Negotovost ostaja visoka tudi na finančnih trgih. Najbolj izpostavljen je trg surovin, kjer cene energentov vztrajajo na povišanih ravneh. »Visoke cene energentov in s tem povezana povečana inflacijska tveganja vplivajo na pričakovanja tržnih udeležencev, da bo ECB v letošnjem letu zaostrila denarno politiko. Posledično so zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic višje kot pred izbruhom konflikta. Po prekinitvi napadov so se premije za tveganje na trgu privatnih obveznic nekoliko znižale, vendar ostajajo nad ravnmi pred začetkom vojne. Prav tako se evropski delniški indeksi zaradi vztrajne negotovosti še naprej gibljejo pod ravnmi, ki so jih dosegali pred izbruhom konflikta,« je navedel.

Evropsko komisijo vodi Ursula von der Leyen FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja pri 2,0 odstotka. Prihodnje odločitve bodo še naprej temeljile na oceni inflacijskih obetov, tveganj, dinamike osnovne inflacije in učinkovanja ukrepov denarne politike, pri čemer se bo svet ECB o njih odločal na vsaki seji posebej.

Primož Dolenc: Povečuje se verjetnost stagflacije v svetu

Po prvi oceni Eurostata je inflacija aprila dosegla 3,0 odstotka, predvsem zaradi 10,9-odstotne rasti cen energentov. Osnovna inflacija, ki ne vključuje energije in hrane, se je medtem znižala na 2,2 odstotka. Bruto domači proizvod evrskega območja se je v prvem četrtletju povečal za 0,1 odstotka, vodilni kazalniki pa že nakazujejo poslabšanje gospodarskih obetov v začetku drugega četrtletja.