»Ocenjevanje na daljavo ne more biti pravično«
Nacionalnega preverjanja znanja ne bo, priporočila učiteljem za ocenjevanje pa dajejo možnosti za dobre ocene.
Odpri galerijo
Če so učenci pri posameznem predmetu v tem polletju oceno že pridobili, lahko učitelj oceno zaključi. FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je s sklepom, ki prilagaja pravila glede ocenjevanja v osnovnih šolah v obdobju koronavirusa, odpovedala nacionalna preverjanja znanja. To se je zgodilo prvič po dvajsetih letih od njihove uveljavitve. Dolgo pričakovana priporočila učiteljem za ocenjevanje, ki jih je pripravila širša delovna skupina pod okriljem zavoda za šolstvo, pa dajejo slutiti, da nizkih ocen letos ne bo.
Sklep ministrice omogoča manjše število ocen, kot jih zahteva pravilnik o ocenjevanju. Če je učitelj učence v drugem polletju že ocenil, lahko ocene zaključi. Če učenci v tem polletju ocen še nimajo, morajo pri posameznem predmetu pridobiti najmanj eno. Priporočila učiteljem odsvetujejo pisna ocenjevanja in predlagajo upoštevanje likovnih, tehničnih, praktičnih in drugih izdelkov, ustne odgovore, nastope učencev …
Če se bo učitelj odločil za ocenjevanje, mora prej opraviti tudi preverjanje: »Učitelj se, denimo, z enim ali dvema učencema dogovori za neocenjeno ustno preverjanje, ga posname, nato pa si posnetek lahko ogledajo tudi drugi učenci, pri čemer zagotovi, da do posnetka lahko dostopajo samo učenci istega oddelka.« Merila ocenjevanja določijo in prilagodijo učitelji, učencem, ki imajo fleksibilno organiziran urnik (da se jim je pouk posameznega predmeta začel šele v drugem polletju), pa »učitelj lahko oceni znanje na podlagi zbranih in na daljavo pridobljenih dokazov o učenju«.
Ministrica je v pogovoru za TV Slovenija dejala, da bodo poskušali najti način, da bodo učenci dobili »dobro, prijazno in spodbudno oceno«. Kaj je s tem mislila, nam z ministrstva niso odgovorili. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan je pojasnil: »Vsi – učenci, starši, učitelji – smo se znašli na neznanem področju. Da bi dobivali ocene, ki bi potem lahko nižale uspeh, ni smiselno. Na vsak način je treba poskusiti dati učencu pozitivno sporočilo, da je vendarle napredoval, da njegovo delo ni bilo neopaženo. So pa nekateri, ki doma delajo slabo ali nič, pa ne zato, ker ne bi imeli možnosti, ampak ker tudi sicer delajo slabo ali nič.«
Dr. Eva M. Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da mora »ocena vedno izražati realno stanje znanja, ki se ga preverja, po merilih, ki morajo biti znani vnaprej. Dobre ocene, po mojem mnenju, pomenijo visoke ocene. S tem pa imamo v Sloveniji velike težave. Že kar nekaj let ugotavljamo in opozarjamo na inflacijo visokih ocen (da ne rečem odličnih).« Klemenčičeva opozarja, da bi tak način razumevanja prilagoditev situacije lahko povzročil težave tudi v prihodnje, če bi se, denimo, nekoč v nekem mestu zgodil potres. »Ali naj se potem tudi ocene učencev, ki prihajajo iz tega mesta vedno malce prilagodijo navzgor? Res je, da so zdaj v izrednih razmerah vsi učenci v Sloveniji, a njihove sposobnosti, njihovo redno delo za šolo, domače okolje in podobno so zelo različni. Če pa ta izjava pomeni staro oziroma novo usmeritev ministrstva, ne le v teh razmerah, ampak tudi sicer, v smislu, da naj bo šola do učencev prijazna, ter hkratno neupoštevanje pomembnosti znanja, me pa zelo skrbi.«
Nekateri učenci bodo morali pridobiti še deset ocen, nekateri nobene. Razlike bodo med šolami, še večja težava pa so socialne razmere učencev, pravi Klemenčičeva: »Ne smemo nekaterih spraševati ustno po videopovezavah, drugim pa, na primer, po klasični pošti pošiljati naloge za oceno, ker nimajo dostopa do spleta … Ker ocenjevanje na daljavo ne more biti pravično, ni dileme – ne sme ga biti.« Klemenčičeva podpira dele priporočil, a dodaja, da položaj ni enoten za vso državo: »Posamezni učitelji se bodo odločili, če in kako bodo ocenjevali!? V 'normalnih' razmerah je to edino prav, v sedanjih pa to verjetno ni najoptimalnejša rešitev. Sporno je ocenjevanje učenčevih izdelkov, kajti dejansko ne vemo, ali so to izdelki učencev.«
Vrzeli v znanju bodo gotovo ostale, Klemenčičeva zato predlaga pedagoško »primopredajo« med vsemi, ki delajo z učenci, pred 1. septembrom 2020. Strinja se s priporočili, da naj učitelji izhajajo predvsem iz ocen, pridobljenih pred 16. marcem: »Predlagam, da si šole odgovorijo na vprašanje, ali je ocenjevanje znanja, pridobljenega od 16. marca, sploh smiselno, ali bi bilo bolje, da se osredotočijo na reševanje problemov tistih posameznikov, ki so imeli ob polletju več negativnih ocen, pa se zdaj sploh ne odzivajo pri delu od doma. Še vedno smo na ravni eksperimenta, ki je precej nenadzorovan.«
Sklep ministrice omogoča manjše število ocen, kot jih zahteva pravilnik o ocenjevanju. Če je učitelj učence v drugem polletju že ocenil, lahko ocene zaključi. Če učenci v tem polletju ocen še nimajo, morajo pri posameznem predmetu pridobiti najmanj eno. Priporočila učiteljem odsvetujejo pisna ocenjevanja in predlagajo upoštevanje likovnih, tehničnih, praktičnih in drugih izdelkov, ustne odgovore, nastope učencev …
Če se bo učitelj odločil za ocenjevanje, mora prej opraviti tudi preverjanje: »Učitelj se, denimo, z enim ali dvema učencema dogovori za neocenjeno ustno preverjanje, ga posname, nato pa si posnetek lahko ogledajo tudi drugi učenci, pri čemer zagotovi, da do posnetka lahko dostopajo samo učenci istega oddelka.« Merila ocenjevanja določijo in prilagodijo učitelji, učencem, ki imajo fleksibilno organiziran urnik (da se jim je pouk posameznega predmeta začel šele v drugem polletju), pa »učitelj lahko oceni znanje na podlagi zbranih in na daljavo pridobljenih dokazov o učenju«.
Kdaj naj bi se učenci vrnili v šole, še ni znano. Za zdaj kaže, da bodo učitelji učence ocenjevali na daljavo. Vsak učenec mora imeti vsaj eno oceno pri posameznem predmetu v drugem polletju. Že za posameznega učenca, ki bo moral pridobiti deset ocen, bo
Dobra, prijazna in spodbudna ocena
Ministrica je v pogovoru za TV Slovenija dejala, da bodo poskušali najti način, da bodo učenci dobili »dobro, prijazno in spodbudno oceno«. Kaj je s tem mislila, nam z ministrstva niso odgovorili. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan je pojasnil: »Vsi – učenci, starši, učitelji – smo se znašli na neznanem področju. Da bi dobivali ocene, ki bi potem lahko nižale uspeh, ni smiselno. Na vsak način je treba poskusiti dati učencu pozitivno sporočilo, da je vendarle napredoval, da njegovo delo ni bilo neopaženo. So pa nekateri, ki doma delajo slabo ali nič, pa ne zato, ker ne bi imeli možnosti, ampak ker tudi sicer delajo slabo ali nič.«
Dr. Eva M. Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da mora »ocena vedno izražati realno stanje znanja, ki se ga preverja, po merilih, ki morajo biti znani vnaprej. Dobre ocene, po mojem mnenju, pomenijo visoke ocene. S tem pa imamo v Sloveniji velike težave. Že kar nekaj let ugotavljamo in opozarjamo na inflacijo visokih ocen (da ne rečem odličnih).« Klemenčičeva opozarja, da bi tak način razumevanja prilagoditev situacije lahko povzročil težave tudi v prihodnje, če bi se, denimo, nekoč v nekem mestu zgodil potres. »Ali naj se potem tudi ocene učencev, ki prihajajo iz tega mesta vedno malce prilagodijo navzgor? Res je, da so zdaj v izrednih razmerah vsi učenci v Sloveniji, a njihove sposobnosti, njihovo redno delo za šolo, domače okolje in podobno so zelo različni. Če pa ta izjava pomeni staro oziroma novo usmeritev ministrstva, ne le v teh razmerah, ampak tudi sicer, v smislu, da naj bo šola do učencev prijazna, ter hkratno neupoštevanje pomembnosti znanja, me pa zelo skrbi.«
»Učitelji bodo avtonomno ocenili, kateri način je bolj optimalen, da bodo učenci dobili dobro, prijazno in spodbudno oceno,« je dejala ministrica Simona Kustec.
Nepravično?
Nekateri učenci bodo morali pridobiti še deset ocen, nekateri nobene. Razlike bodo med šolami, še večja težava pa so socialne razmere učencev, pravi Klemenčičeva: »Ne smemo nekaterih spraševati ustno po videopovezavah, drugim pa, na primer, po klasični pošti pošiljati naloge za oceno, ker nimajo dostopa do spleta … Ker ocenjevanje na daljavo ne more biti pravično, ni dileme – ne sme ga biti.« Klemenčičeva podpira dele priporočil, a dodaja, da položaj ni enoten za vso državo: »Posamezni učitelji se bodo odločili, če in kako bodo ocenjevali!? V 'normalnih' razmerah je to edino prav, v sedanjih pa to verjetno ni najoptimalnejša rešitev. Sporno je ocenjevanje učenčevih izdelkov, kajti dejansko ne vemo, ali so to izdelki učencev.«
Vrzeli v znanju bodo gotovo ostale, Klemenčičeva zato predlaga pedagoško »primopredajo« med vsemi, ki delajo z učenci, pred 1. septembrom 2020. Strinja se s priporočili, da naj učitelji izhajajo predvsem iz ocen, pridobljenih pred 16. marcem: »Predlagam, da si šole odgovorijo na vprašanje, ali je ocenjevanje znanja, pridobljenega od 16. marca, sploh smiselno, ali bi bilo bolje, da se osredotočijo na reševanje problemov tistih posameznikov, ki so imeli ob polletju več negativnih ocen, pa se zdaj sploh ne odzivajo pri delu od doma. Še vedno smo na ravni eksperimenta, ki je precej nenadzorovan.«
