Ocenjevanje na daljavo v rokah ministrstva
Kakšna bosta obseg in način preverjanja, še ni znano, kot tudi ne, kaj bo z maturo in nacionalnimi preverjanji znanja, ki pa ga zagotovo ne bodo imeli tretješolci.
Ljubljana – Pouka v razredih najmanj do 1. maja ne bo, možno je, da se bo šolsko leto zaključilo na daljavo. Šole se morajo tako pripraviti tudi na nujno ocenjevanje znanja, pri čemer čakajo na priporočila ministrstva za izobraževanje. Ta teden strokovnjaki Zavoda RS za šolstvo in predstavniki ravnateljev proučujejo, kako bodo prilagodili sistem preverjanja znanja, obseg in načine preverjanja. Ravnatelji so večinoma optimistični, še posebno na šolah, kjer so dodobra usvojili videokonference in se učitelji redno srečujejo z učenci oziroma dijaki.
»Ravnatelji srednjih šol pričakujemo sistemsko določene minimalne standarde, saj je objektivnost ocenjevanja treba zagotoviti. Pričakujemo, da bodo določili število ocen, sami pa moramo dopolniti šolska pravila ocenjevanja,« je dejala direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar. Srednje šole so se v novem položaju dobro znašle. Počkarjeva je povedala, da so imeli že dan po odločitvi ministrstva za izobraževanje na daljavo vse pripravljeno: »Od 139 srednjih šol jih le pet ni začelo delati v ponedeljek, 16. marca. Potem smo še tisto peščico priklopili. Navajeni smo, da moramo navadno precej čakati na navodila, zato se moramo sami hitreje obrniti.«
Tudi spremembe pravil ocenjevanja so na šoli že v grobem določili: več bo ocenjevanja domačega dela, pri praktičnih izdelkih dijak lahko opiše tehnološki postopek, ocenjevanje je mogoče tudi prek spletnih učilnic. Počkarjeva prav tako ne vidi težav pri ustnem spraševanju: »Sploh se ne bojim, da to ne bi bilo verodostojno. Tu je namreč vprašanje časa. Če ne znaš, bo učitelj prek videokonference zlahka opazil.« Počkarjeva pravi, da številnim dijakom tak način dela celo bolj ustreza: »Dijaki in učitelji zdaj delajo več kot prej. In odločili smo se, da bomo imeli od zdaj enkrat na leto spletne tedne. Redki so to delali že do zdaj.«
Osnovne šole nimajo svojih pravil ocenjevanja, pravilnik sprejme minister. Učiteljica OŠ Franja Malgaja Bojana Potočnik je v pozivu na družbenem omrežju zapisala, da je pravilnik nujno treba spremeniti zaradi določenega razmerja med pisnimi in ustnimi ocenami ter številom ocen, ki jih morajo učenci pridobiti pri posameznem predmetu. Pri slovenščini morajo učenci, denimo, na leto dobiti šest ocen, večina pa ne sme biti pisnih. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan meni, da težav z ocenjevanjem ne bi smelo biti: »Ocene bi lahko zaključili tudi na podlagi že doseženega. Prek videokonferenc pa bi lahko ocenjevali govorne nastope, vse drugo je lahko problem. To je tudi izvrstna priložnost za formativno ocenjevanje.«
Pravilnik zahteva tudi javnost ocenjevanja, učitelji čakajo na navodila ministrstva. Na srednjih šolah razmišljajo o snemanju ustnih spraševanj. Potočnikova je opozorila še, da bi letos lahko opustili nacionalno preverjanje znanja (NPZ): »Učencev v teh razmerah ni smiselno obremenjevati še s tem, saj bodo težko pridobili že redne ocene, ki jih potrebujejo za zaključek šolskega leta.«
Predlog interventnega zakona določa, da je osnovno-, srednje- in višješolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih na daljavo enakovredno učenju v razredu, zato podaljšanje šolskega leta v poletje ne bo potrebno. Dijakom, vajencem in študentom v zaključnih letnikih, ki ne bodo mogli izpeljati praktičnega dela, se bo ta štel kot opravljen, če bodo imeli pozitivne ocene pri strokovnih modulih v zaključnem letniku. Visokošolski zavodi bodo lahko sprejeli spremembe obveznih študijskih programov za tekoče leto. Študenti, ki zaradi izrednih razmer ne bodo mogli redno opraviti obveznosti, bodo pridobili pravico do podaljšanja statusa v naslednjem študijskem letu. Študenti bodo dobili 150 evrov kriznega dodatka, ministrstvo bo vložilo predlog amandmaja, da bi bili do dodatka upravičeni tudi izredni študenti, ki niso v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče v Sloveniji.
Za zdaj je ministrstvo NPZ ustavilo pri tretješolcih. O NPZ za šestošolce in devetošolce bo več znanega predvidoma ta teden, ko naj bi se odločili tudi, kako bo z maturo. Razmišljajo, da na maturi tokrat ne bi bilo ustnih ocen. To bi bila dobra rešitev, je dejala Počkarjeva. »Pri nas smo izvedli poskusno maturo prek spletne učilnice in je bila zelo uspešna,« je povedala. Ena od možnosti je tudi, da bi upoštevali le naloge, ki vsebujejo snov, predelano do februarja. Tako denimo pri matematiki ne bi bilo odvodov.
Na vprašanje, koliko bo znanje učencev in dijakov letos primerljivo med posameznimi šolami, je ministrica Simona Kustec Lipicer v pogovoru za PopTV dejala, da razlik ni pričakovati. »Vsebina učnega načrta in ciljev, ki jih je treba doseči, je zelo jasna in znana že vse šolsko leto. Po tej tudi učitelji ves čas tudi delajo. Zdaj sta samo način dela in prenosa znanja drugačna.«
»Ravnatelji srednjih šol pričakujemo sistemsko določene minimalne standarde, saj je objektivnost ocenjevanja treba zagotoviti. Pričakujemo, da bodo določili število ocen, sami pa moramo dopolniti šolska pravila ocenjevanja,« je dejala direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar. Srednje šole so se v novem položaju dobro znašle. Počkarjeva je povedala, da so imeli že dan po odločitvi ministrstva za izobraževanje na daljavo vse pripravljeno: »Od 139 srednjih šol jih le pet ni začelo delati v ponedeljek, 16. marca. Potem smo še tisto peščico priklopili. Navajeni smo, da moramo navadno precej čakati na navodila, zato se moramo sami hitreje obrniti.«
Preberite še:
Navodila zavoda za šolstvo po dveh tednih šolanja na daljavo
Šolanje na daljavo deluje, a ne odlično
Priložnost za učenje učencev, učiteljev in staršev
Navodila zavoda za šolstvo po dveh tednih šolanja na daljavo
Šolanje na daljavo deluje, a ne odlično
Priložnost za učenje učencev, učiteljev in staršev
Tudi spremembe pravil ocenjevanja so na šoli že v grobem določili: več bo ocenjevanja domačega dela, pri praktičnih izdelkih dijak lahko opiše tehnološki postopek, ocenjevanje je mogoče tudi prek spletnih učilnic. Počkarjeva prav tako ne vidi težav pri ustnem spraševanju: »Sploh se ne bojim, da to ne bi bilo verodostojno. Tu je namreč vprašanje časa. Če ne znaš, bo učitelj prek videokonference zlahka opazil.« Počkarjeva pravi, da številnim dijakom tak način dela celo bolj ustreza: »Dijaki in učitelji zdaj delajo več kot prej. In odločili smo se, da bomo imeli od zdaj enkrat na leto spletne tedne. Redki so to delali že do zdaj.«
Nujna sprememba pravilnika
Osnovne šole nimajo svojih pravil ocenjevanja, pravilnik sprejme minister. Učiteljica OŠ Franja Malgaja Bojana Potočnik je v pozivu na družbenem omrežju zapisala, da je pravilnik nujno treba spremeniti zaradi določenega razmerja med pisnimi in ustnimi ocenami ter številom ocen, ki jih morajo učenci pridobiti pri posameznem predmetu. Pri slovenščini morajo učenci, denimo, na leto dobiti šest ocen, večina pa ne sme biti pisnih. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan meni, da težav z ocenjevanjem ne bi smelo biti: »Ocene bi lahko zaključili tudi na podlagi že doseženega. Prek videokonferenc pa bi lahko ocenjevali govorne nastope, vse drugo je lahko problem. To je tudi izvrstna priložnost za formativno ocenjevanje.«
Pravilnik zahteva tudi javnost ocenjevanja, učitelji čakajo na navodila ministrstva. Na srednjih šolah razmišljajo o snemanju ustnih spraševanj. Potočnikova je opozorila še, da bi letos lahko opustili nacionalno preverjanje znanja (NPZ): »Učencev v teh razmerah ni smiselno obremenjevati še s tem, saj bodo težko pridobili že redne ocene, ki jih potrebujejo za zaključek šolskega leta.«
Ukrepi s področja šolstva
Predlog interventnega zakona določa, da je osnovno-, srednje- in višješolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih na daljavo enakovredno učenju v razredu, zato podaljšanje šolskega leta v poletje ne bo potrebno. Dijakom, vajencem in študentom v zaključnih letnikih, ki ne bodo mogli izpeljati praktičnega dela, se bo ta štel kot opravljen, če bodo imeli pozitivne ocene pri strokovnih modulih v zaključnem letniku. Visokošolski zavodi bodo lahko sprejeli spremembe obveznih študijskih programov za tekoče leto. Študenti, ki zaradi izrednih razmer ne bodo mogli redno opraviti obveznosti, bodo pridobili pravico do podaljšanja statusa v naslednjem študijskem letu. Študenti bodo dobili 150 evrov kriznega dodatka, ministrstvo bo vložilo predlog amandmaja, da bi bili do dodatka upravičeni tudi izredni študenti, ki niso v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče v Sloveniji.
Primerljivo znanje
Za zdaj je ministrstvo NPZ ustavilo pri tretješolcih. O NPZ za šestošolce in devetošolce bo več znanega predvidoma ta teden, ko naj bi se odločili tudi, kako bo z maturo. Razmišljajo, da na maturi tokrat ne bi bilo ustnih ocen. To bi bila dobra rešitev, je dejala Počkarjeva. »Pri nas smo izvedli poskusno maturo prek spletne učilnice in je bila zelo uspešna,« je povedala. Ena od možnosti je tudi, da bi upoštevali le naloge, ki vsebujejo snov, predelano do februarja. Tako denimo pri matematiki ne bi bilo odvodov.
Na vprašanje, koliko bo znanje učencev in dijakov letos primerljivo med posameznimi šolami, je ministrica Simona Kustec Lipicer v pogovoru za PopTV dejala, da razlik ni pričakovati. »Vsebina učnega načrta in ciljev, ki jih je treba doseči, je zelo jasna in znana že vse šolsko leto. Po tej tudi učitelji ves čas tudi delajo. Zdaj sta samo način dela in prenosa znanja drugačna.«
