Od 1. januarja višji dodatki za okrog 70.000 zaposlenih
Novi zakon o minimalni plači bo v veljavi od 1. januarja 2019.
Odpri galerijo
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Ksenija Klampfer. FOTO: Leon Vidic/Delo
S 1. januarjem 2019 bo približno 70.000 zaposlenih prejemalo višjo plačo, kot jo danes, in sicer 667 evrov neto. Tolikšna bo po novem minimalna plača, ki pa se bo tudi v prihodnjem letu povišala za najmanj 4,5 odstotka.
»Danes je na ministrstvu pomemben dan. Državni zbor namreč obravnava zakon o minimalni plači. Na ministrstvu menimo, da je nujno treba urediti to področje, da delavcu omogoča pravično plačilo in s tem tudi dostojno življenje,« je ob obravnavi novele zakona o minimalni plači komentirala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.
Novela zakona o minimalni plači, ki jo je vložila Levica s podpisi 52 poslancev, predvideva, da bo najnižji prejemek za polni delovni čas od 1. januarja 2019 s sedanjih 638 evrov neto zrasel na 667 evrov, od 1. januarja 2020 pa na 700 evrov, poleg tega bodo na isti datum, čez dobro leto, iz minimalne plače izvzeli tudi vse dodatke (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela). Gre za največja zvišanja v zadnjih osmih letih. »Bogata država ne sme imeti revnih delavcev,« je ob predstavitvi poudaril koordinator Levice Luka Mesec.
Novela pa določa še eno zelo pomembno novost. Od 1. januarja 2021 bodo za izračun minimalne plače uporabljali formulo, in sicer tako, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati naračunane minimalne življenjske stroške, kar bi danes pomenilo 736 evrov neto. Z amandmajem pa je koalicija dosegla, da so poleg zamejitve navzdol postavili tudi zgornjo mejo, po kateri minimalna plača ne sme biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Argument za to je predvsem bolj predvidljivo poslovno okolje, da bodo delodajalci lahko vnaprej vedeli, koliko največ bodo znašali stroški dela.
Kako dobimo znesek minimalnih življenjskih stroškov? Inštitut za ekonomska raziskovanja vsakih šest let izračuna, koliko stane košarica uravnotežene prehrane za odraslega moškega, seštevek pa predstavlja 20 odstotkov minimalnih stroškov.
Delodajalci kritični
Različna združenja delodajalcev nasprotujejo dvigu in opozarjajo, da bo za nekatere panoge pomenil izgubo delovnih mest, predvsem pa so kritični do tega, da niso bili vključeni v razpravo, preden je šla novela že v parlamentarno obravnavo. Izpostavljajo še, da bodo službe starejših delavcev, ki jim pripadajo višji dodatki za delovno dobo, lahko bolj ogrožene.
»Menim, da mora delavec prejeti takšno plačilo, ki mu bo omogočilo dostojno življenje, ne da je nekdo, ki dela polni delovni čas, prejemnik socialnih transferjev. Te prejema približno 6000 zaposlenih, kar se mi zdi nedopustno,« je dejala Ksenija Klampfer in poudarila, da gre za poslanski zakon, ki ga je vložila Levica.
Vseeno je poskusila, da bi stekel socialni dialog, saj je po njenem mnenju ta pomemben za ekonomski in socialni razvoj. Na pripombe, da se ustvarja uravnilovka in da se z višanjem minimalne plače rušijo plačna razmerja ter da bosta minimalna in povprečna plača še bliže druga drugi, pa odgovarja, da dosegamo eno večjih gospodarskih rasti in da je prav, da to občutijo delavci, ki k temu prispevajo. Dvomi, da se bodo razmerja porušila.
»Danes je na ministrstvu pomemben dan. Državni zbor namreč obravnava zakon o minimalni plači. Na ministrstvu menimo, da je nujno treba urediti to področje, da delavcu omogoča pravično plačilo in s tem tudi dostojno življenje,« je ob obravnavi novele zakona o minimalni plači komentirala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.
Novela zakona o minimalni plači, ki jo je vložila Levica s podpisi 52 poslancev, predvideva, da bo najnižji prejemek za polni delovni čas od 1. januarja 2019 s sedanjih 638 evrov neto zrasel na 667 evrov, od 1. januarja 2020 pa na 700 evrov, poleg tega bodo na isti datum, čez dobro leto, iz minimalne plače izvzeli tudi vse dodatke (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela). Gre za največja zvišanja v zadnjih osmih letih. »Bogata država ne sme imeti revnih delavcev,« je ob predstavitvi poudaril koordinator Levice Luka Mesec.
Novela pa določa še eno zelo pomembno novost. Od 1. januarja 2021 bodo za izračun minimalne plače uporabljali formulo, in sicer tako, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati naračunane minimalne življenjske stroške, kar bi danes pomenilo 736 evrov neto. Z amandmajem pa je koalicija dosegla, da so poleg zamejitve navzdol postavili tudi zgornjo mejo, po kateri minimalna plača ne sme biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Argument za to je predvsem bolj predvidljivo poslovno okolje, da bodo delodajalci lahko vnaprej vedeli, koliko največ bodo znašali stroški dela.
Kako dobimo znesek minimalnih življenjskih stroškov? Inštitut za ekonomska raziskovanja vsakih šest let izračuna, koliko stane košarica uravnotežene prehrane za odraslega moškega, seštevek pa predstavlja 20 odstotkov minimalnih stroškov.
Delodajalci kritični
Različna združenja delodajalcev nasprotujejo dvigu in opozarjajo, da bo za nekatere panoge pomenil izgubo delovnih mest, predvsem pa so kritični do tega, da niso bili vključeni v razpravo, preden je šla novela že v parlamentarno obravnavo. Izpostavljajo še, da bodo službe starejših delavcev, ki jim pripadajo višji dodatki za delovno dobo, lahko bolj ogrožene.
»Menim, da mora delavec prejeti takšno plačilo, ki mu bo omogočilo dostojno življenje, ne da je nekdo, ki dela polni delovni čas, prejemnik socialnih transferjev. Te prejema približno 6000 zaposlenih, kar se mi zdi nedopustno,« je dejala Ksenija Klampfer in poudarila, da gre za poslanski zakon, ki ga je vložila Levica.
Vseeno je poskusila, da bi stekel socialni dialog, saj je po njenem mnenju ta pomemben za ekonomski in socialni razvoj. Na pripombe, da se ustvarja uravnilovka in da se z višanjem minimalne plače rušijo plačna razmerja ter da bosta minimalna in povprečna plača še bliže druga drugi, pa odgovarja, da dosegamo eno večjih gospodarskih rasti in da je prav, da to občutijo delavci, ki k temu prispevajo. Dvomi, da se bodo razmerja porušila.
