Od eksperimenta do uveljavitve festivala kratkega dijaškega filma
Da ne bi dijaki, ki obiskujejo srednje šole na Kosovelovi ulici (Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, Gimnazija Celje - Center, Ekonomska šola Celje in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje), samo hodili drug mimo drugega, ampak se tudi družili, spoznavali in se drug od drugega učili, so zasnovali Festival 3-Kons Kosovelovih štirih. Prejšnji teden se je tako na Kosovelovi 2100 dijakov preizkusilo v več kot 60 delavnicah, na katerih so delali poskuse s plini, kuhali, plesali, se učili kitajske kaligrafije, ustvarjali ekokozmetiko ali se udeležili videodelavnice, ki je tradicionalni del DIFIfesta.
Festival kratkega dijaškega filma je v desetih letih prerasel okvire 3-Konsa, a ostaja njegov del. Odprt je tudi za dijake z drugih šol oziroma mlade do 20. leta, razpis zanj pa objavijo že spomladi. Omejitev je zgolj čas, pojasnjuje Samo Seničar iz Mestnega kina Metropol, ki je z Alešem Brodom idejni oče DIFIfesta: »Pred leti smo imeli določene teme, kot je na primer sreča. Pa je bilo mogoče preveč abstraktno. Zato smo se odločili, da ne bomo dajali več nobenih okvirov in žanrsko omejevali mladih. Filmi so čedalje boljši, sploh po tehnični plati, ker je tehnika bolj poceni in dostopna. Vendar prenos scenarija v filmski jezik ne uspe vedno. Običajno pa so to vedno zelo dobri prvi poskusi.«
Pogum za naprej
Žirija v sestavi likovna pedagoginja Hana Grubelnik, ljudski umetnik Nani Poljanec in filmski kritik dr. Matic Majcen je letos ocenjevala dvanajst filmov. Kosovela žirije sta odnesla dva filma: Maščevanje Tadeja Vintarja s Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ter Obljubim Mojce Čeh in Vida Milakovića z II. gimnazije Maribor.
Film Maščevanje Tadeja Vintarja s Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije iz Celja:
Vintar je žirijo prepričal z obvladovanjem filmskega jezika, »kar je glede na njegovo mladost občudovanja vredno«. Film Čehove in Milakovića po mnenju žirije »načenja zelo pomembno temo psiholoških obolenj pri mladostnikih in svojo zgodbo pripoveduje na pristen in topel način, kar dodatno poudarjajo tudi lepi posnetki narave«. Film je namreč posnet v Kranjski Gori.
Film Obljubim Mojce Čeh in Vida Milakovića z II. gimnazije Maribor:
Precej manj časa, da bi potovala do Kranjske Gore, so imela dekleta Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so za film Vir življenja prejela nagrado občinstva. Kot je dejala ena izmed avtoric filma Anika Kropf, se na festival sploh niso nameravale prijaviti: »Če se ne bi, naša šola ne bi imela filma. Tako smo v treh dneh naredile res vse. In se naučile, da je treba preveriti, ali je zvok vključen! (smeh) Zdaj že razmišljamo za prihodnje leto pa tudi druge festivale spremljamo.«
Misel na zgodbo
Mlade je kot gost letos na DIFIfest prišel podpret Rok Biček, režiser večkrat nagrajenih filmov Razredni sovražnik in Družina: »Vem, kako pomembno je, da imaš v ključnem obdobju odraščanja podporo na področju, s katerim se ukvarjaš. Pomemben je pretok energije. To vse bogati.« Podobno kot Seničar ugotavlja, da so filmi mladih s tehničnega vidika vedno boljši, a opozarja: »Fascinacija nad tehniko je povod za ustvarjanje filma, ne pa potreba po pripovedovanju zgodbe. Film je treba ustvarjati z mislijo na zgodbo, tehnika je v drugem planu. Današnje mlade generacije so bombardirane z milijoni načinov medijskega sporočanja, tehnologija je dostopna bolj kot kdaj prej, medijska pismenost pa je nazadovala. Vsebine na kanalih, ki so najbolj razširjeni med mladimi, temeljijo na tem, da ima vse zelo kratek čas trajanja, vse je instant, in po vsebini in po formi. Površinsko, ni več potrebnega razmisleka oziroma poglobljenosti. To je skrb vzbujajoč trend, ki ga opažam v filmih, ki jih mladi danes delajo. Tehnično so boljši, po vsebinski plati so pa vse prevečkrat dva koraka nazaj. To je prevladujoč trend, vendar poudarjam, da vseh ne gre metati v isti koš.«
Komentarji