Od jutri prepoved privezovanja psov: konec verig in vodoravnih vodil

Potem ko je avgusta začel veljati zakon o zaščiti živali, ki med drugim predvideva višje kazni za lastnike psov, ki teh na javnih površinah nimajo na povodcih, bo od jutri naprej veljala prepoved privezovanja psov v domačem okolju na kakršen koli način – verigi, vrvi, vodoravnem vodilu in podobnem. Če so v prvem primeru zagrožene kazni v višini od 600 do 1200 evrov, so v zadnjem od tisoč do 1600 evrov.

»Psi so družabne živali, ki potrebujejo gibanje, stik z ljudmi in okoljem ter primerno zavetje. Dolgotrajno privezovanje z verigo, vodoravnim vodilom in podobno jim tega ne omogoča,« poudarjajo pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Trajno privezovanje psov je prepovedala že novela zakona o zaščiti živali iz leta 2021, a je bilo dovoljeno le pod enim pogojem, novela iz leta 2023 pa je nato privezovanje popolnoma prepovedala.

Nastopilo je dveletno prehodno obdobje, namenjeno prilagoditvam vseh skrbnikov psov, tudi tistih, ki so imeli pse še na vodoravnem vodilu, obdobje pa se z jutrišnjim dnem izteče. UVHVVR je zato vse skrbnike opozoril, naj prilagoditve izvedejo pravočasno.

V horjulskem zavetišču za zapuščene živali pri tem na vprašanje, ali zaznavajo porast števila psov, ki zaradi nezmožnosti skrbnikov, da jim jih omogočijo, prihajajo k njim, niso znali odgovoriti, saj da če jih to vprašajo ali bi jih vprašali, jim tega ne bi povedali. Obenem tudi ne razpolagajo s podatki, koliko je privezovanje psov v domačem okolju še prisotno ter kje je najbolj razširjeno. Preusmerili so nas na UVHVVR, od koder na ta odgovor in druga dodatna pojasnila v zvezi z nadzorom doslednega izvajanja zakona in beleženja kršitev še čakamo.

Potreba po gibanju in socialnih stikih

»Psa ne sme zategovati okrog vratu, imeti mora svobodo, treba ga je sprehajati. Privezovanja je bilo včasih veliko več, ko so psi še skrbeli za varnost hiše, zdaj pa so okrog njih zrasle ograje in se lahko svobodneje gibajo. Na podeželju pa je verjetno še vedno več privezovanja,« je svoja opažanja delil sogovornik iz Logatca, pri čigar hiši se je zamenjalo več psov.

V preteklosti so bili privezani na verigo, trenutni, ki ga imajo zadnjih nekaj let, pa ima od samega začetka pesjak. To odločitev so sprejeli zato, da je pes bolj svoboden, hkrati pa na dvorišču ne toliko izpostavljen, ter da ima urejene higienske razmere.

Na javnih površinah morajo biti psi na povodcih. FOTO: Lazy_bear/Shutterstock

Ograjeni pesjak, ki psu omogoča prosto gibanje, je ena od možnosti, ki jih UVHVVR navaja kot primerne namesto stalnega priveza. Kot takšno navajajo še bivanje v hiši ali stanovanju ter kombinacijo zunanje ograjene površine in notranjega prostora, saj je poleg tega, da ima na voljo prostor za gibanje, pomembno še, da je varen in zavarovan pred pobegom ter ima možnost zavetja pred vremenskimi vplivi.

»Psi so družabne živali, ki potrebujejo gibanje, stik z ljudmi in okoljem ter primerno zavetje. Dolgotrajno privezovanje z verigo, vodoravnim vodilom in podobno jim tega ne omogoča. Psi, ki jih imajo lastniki doma (na primer pred hišo) stalno privezane, pogosto trpijo zaradi pomanjkanja gibanja in socialnih stikov, poškodb, kot so odrgnine in vraščene ovratnice, vedenjskih motenj in večje občutljivosti na vremenske razmere ter zdravstvenih težav. Tak način bivanja je v nasprotju z osnovnimi potrebami psa in sodobnim razumevanjem njihove dobrobiti,« novo ureditev pojasnjujejo pri UVHVVR na svoji spletni strani.

Za komentar smo prosili še Kinološko zvezo Slovenije, kjer so zapisali, da »Kinološka zveza Slovenije dosledno zagovarja dobrobit živali ter spodbuja odgovorno in harmonično sobivanje ljudi in psov. Zmeraj smo pripravljeni sodelovati in pomagati pri ozaveščanju ter izobraževanju javnosti na tem področju. Izvajanje zakonodaje in nadzor nad njenim spoštovanjem pa ostajata v pristojnosti za to pooblaščenih organov.«