Od kadrovskih štipendij bežijo mladi in podjetja

Novela zakona o štipendiranju neživljenjskih omejitev ne odpravlja v celoti.
Objavljeno
21. marec 2018 20.58
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Trbovlje - Skoraj 52.600 mladih je leta 2016 prejemalo štipendije, a med njimi ni bilo niti odstotka kadrovskih, ki jih v sklopu regijskih štipendijskih shem sofinancirata država in Evropa. Delodajalci se zanje ne odločajo, ker morajo štipendista zaposliti v enem mesecu po končanem izobraževanju. Vlada ima na mizi spremembe zakona o štipendijah, ki rešujejo tri muhe na en mah.

Prihodnjo sredo bo dvanajst razvojnih agencij pozvalo delodajalce, da sporočijo potrebe po kadrovskih štipendijah za šolsko leto 2018/2019. V obdobju 2016-2022 bo zanje na voljo 15 milijonov »sofinancerskih« evrov, pri čemer morajo delodajalci zagotoviti 50-odstotni delež. Štipendije za dijake znašajo približno 150 in za študente 250 evrov.

Če bo državni zbor spremembe zakona na vladni predlog sprejel po skrajšanem postopku, kot je predvideno, bo poziv, ki bo objavljen predvidoma 28. marca, že vseboval novosti. Kadrovsko štipendiranje bo po novem bolj po meri delodajalcev, in kakor zatrjujejo na ministrstvu za delo (MDDSZ), kjer so zakonske spremembe pripravili, bodo z njimi razbremenili tudi štipendiste. Tretji pozitivni učinek naj bi čutili v centrih za socialno delo, ki v kontekstu dodeljevanja državnih štipendij na leto izdajo celo 80.000 odločb.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Z zdajšnjim sistemom zadovoljni le redki

Z dosedanjim izvajanjem štipendijske politike so bili v glavnem zadovoljni le vladni odločevalci, uporabniki pa precej manj. Pri kadrovskih štipendijah iz regijskih shem pritožbe kar dežujejo tako od delodajalcev kot od štipendistov, povsem zadovoljni niso niti v regionalnih razvojnih agencijah, pooblaščenkah za izvajanje shem.

Kakor pravi Tjaša Polc, strokovna sodelavka za človeške vire pri Regionalni razvojni agenciji Zasavje (RRAZ), ki je imela leta 2016 najmanj, vsega šest kadrovskih štipendistov, v shemi pogrešajo odziv velikih gospodarskih družb. Velika zasavska podjetja od Steklarne Hrastnik do izlaškega Etija z lastnimi sredstvi štipendirajo več mladih, kot jih je v celotni regijski shemi. Vsako od njih v povprečju podeli od deset do petnajst štipendij na leto. »Za vključitev v shemo se ta podjetja ne odločajo, ker štipendistov, kakor pravijo, ne želijo omejevati pri nadaljnjem študiju na višjih stopnjah.«

Tilen Zajc, absolvent mariborske fakultete za strojništvo in kadrovski štipendist v trboveljskem Kovitu pravi, da ima štipendijo šele dve leti. »Njena dobra stran ni samo v denarju, ampak tudi v izkušnjah. Naučil sem se, da je treba delati. Ker sem šel skozi različne faze proizvodnega procesa, sem se tudi veliko naučil. V začetku sem pometal skladišče ... zdaj pa sem vajenec na obdelovalnem stroju. Upam, da me bodo v Kovitu zaposlili še letos, saj nameravam v kratkem diplomirati. In službe se že veselim.«


Eti iz lastnih sredstev štipendira 31 mladih. Foto: Polona Malovrh/Delo

Delodajalci za možnost nadaljevanja šolanja

Spremembe zakona bodo prinesle prav to možnost - odlog roka za zaposlitev, brez obvezne vmesne zaposlitve. Razvojne agencije zato v prihodnje pričakujejo več povpraševanja po štipendijah iz regijskih shem. V Etiju, ki iz lastnih sredstev zdaj štipendira 31 mladih, za kar na leto namenijo okrog 105.000 evrov, menijo, da zakonodaja, ki omogoča sofinanciranje kadrovskih štipendij, ni najbolj domišljena: »Glavni vzrok, da se le v manjši meri odločamo za državno sofinanciranje, je neživljenjska določba zakona, da se mora štipendist po končanem izobraževanju vsaj za eno leto zaposliti na delovnem mestu, za katero je prejemal štipendijo. Tako so tisti, ki bi želeli nadaljevati šolanje na naslednji stopnji, kljub temu dolžni šolanje prekiniti in se vsaj za eno leto zaposliti. To je za odločitev dijakov, ki nameravajo nadaljevati šolanje, pa tudi študentov na prvi stopnji bolonjskega šolanja ovira za odločitev, da sprejmejo sofinancirano štipendijo. Tudi za delodajalce ta določba ni ustrezna, saj bi želeli spodbujati in omogočiti takojšnje nadaljevanje šolanja, a tega ne smemo.«

Nesorazmerna »kazen«

Da so posamezne določbe v dosedanjem zakonu neživljenjske, posledice za štipendiste pa »nesorazmerne«, priznavajo tudi na ministrstvu za delo. Med njimi prednjači zahteva, po kateri so morali v enakem znesku štipendijo vračati tako tisti, ki niso nikoli diplomirali, kot tisti, ki so rok zamudili za le nekaj dni. Študent, ki je imel najvišjo državno štipendijo 190 evrov na mesec, je tako moral vrniti dobrih 4500 evrov. Glede na to, da imajo najvišjo štipendijo študenti iz socialno najšibkejših družin, so bili z vračanjem pahnjeni v še večjo socialno stisko. Novela zakona odpravlja tudi tovrstne »anomalije«. A žal le deloma, opozarjajo v Etiju: »Še vedno namreč ne omogoča nemotenega prehoda štipendistov s srednje šole na fakulteto.«