Markeš: Če je Slovenija krčma, je krčmar Janez Janša. Drugi mu ne pridejo blizu

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš v tokratni inventuri tedna odpirata vprašanja domnevno spodletele napovedi srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Gostil bi ju Viktor Orbán.

Markeš: V Sloveniji nimamo pravih avtoritet – le nadjazovske like, kot je Janša

Beseda zatem skrene k buldožerju pred Belo hišo in avtokratskemu liku predsednika ZDA, tudi k temu, kar o njem pravijo najnovejše javnomnenjske ankete. Ni mu všeč.

Zatem pa še v slovenski prostor. Smo v predvolilnem času, kakšni so premiki in kriteriji, ki so merodajni za slovenske volivce?

Stara igra, ki se ponavlja

Napovedano srečanje v Budimpešti je mogoče razumeti kot staro igro, ki se ponavlja, kot krog, ki ga je Trump enkrat že odtekel, je prepričan Markeš. »V oči bode, da si je za sogovornika oziroma teren izbral Orbána, Budimpešto in Madžarsko. Vojno želi reševati na teritoriju, ki je iliberalen, a evropski,« meni Markeš. »Da bi se Putin pustil prepričati, osebno ne pričakujem, vojno bo vlekel do skrajne možne meje.« 

»Si videl prizor budložerja pred Belo hišo, ki ruši starodavne elemente te tako rekoč svetinje, zato da bo imel kralj svojo plesno dvorano?« vpraša Žerdin?

»Na delu Washingtona oziroma New Yorka želi zgraditi tudi slavolok zmage,« ga dopolni Markeš. »Med drugim je zaključil že osem vojn ... To so namišljene stvari, hollywoodske kategorije. Današnja realpolitika funkcionira v iluzijah.«

Markeš: Trump vlada z dekreti, podobno kot je med epidemijo vladal Janez Janša

Markeš glede odpovedanega srečanja v Budimpešti spregovori še o tem, čemur pravi serija paradoksov štirioglatih krogel: »Trump pritiska na Evropsko unijo, naj pritisne na Ruse, medtem ko je Orbán v dobrih odnosih z Rusi, hkrati pa v odličnih odnosih s Trumpom, kar ta prepozna tako, da organizira srečanje prav v Budimpešti. To je serija paradoksov, nekaj, kar se v logiki ne izide, v glavah teh demagogov pa deluje,« je prepričan.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Marko Feist

»Bernie Sanders je prav za Trumpa povedal, da ustreza definiciji demagoga. Ljudje imajo v sebi neko nerazpoloženje, veliko vprašanj in nič odgovorov. Imajo slab dostop do zdravstvenega varstva, šolstva in lastnega standarda. Želijo dobiti odgovore, teh pa ni. Hkrati gledajo, kako drugi prosperirajo. Potem pa pride hollywoodsko učinkovit demagog, ki pove, da odgovore ima. Prepričljivo jim je povedal, kdo so krivci, to pa so vedno marginalne skupine,« meni Markeš.

Na drugi strani so v ZDA velika zborovanja z geslom »No king«, doda Žerdin, Markeš pa, da zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da absolutna večina Američanov že meni, da je Trump diktator. Da to, kar počne, ni v redu. Dramatični zasuk je tudi v populaciji MAGA, ki je volila Trumpa. A ima ta pred sabo še tri leta in mu nihče nič ne more.

»Tu postane jasno, kaj napačna odločitev na volitvah pomeni za neko določeno obdobje,« doda Markeš.

Markeš: Gospodarska zbornica proti regulaciji, potem pa državo kliče na pomoč

Sogovornika razmišljanja o kriterijih, ki so merodajni za volivce, razširita tudi na Slovenijo. Markeš bo v Sobotni prilogi objavil pogovor z dr. Nikom Tošem, sociologom, ki te vrednote raziskuje že približno 60 let. »V današnjem neoliberalnem času nismo več subjekti, enostavno nismo sogovorniki. To je bistven premik, ki reže v mentaliteto Slovencev. Kako spet doseči oblike participacije? Da si subjekt, ne le objekt?« vpraša Markeš.

»Prelepa slovenska krajina je že posejana s predvolilnimi plakati,« nadaljuje Žerdin. »Jasno je, da smo v obdobju volitev, ne le referenduma. Z obema nogama smo že pri parlamentarnih volitvah.« 

»Če je Slovenija krčma, je krčmar Janez Janša. Drugi mu ne pridejo blizu,« pove Markeš. »Hkrati pa je vrednostna matrika Slovencev popolnoma drugačna. Temeljno vprašanje ni, ali bo zmagal Vladimir Prebilič ali Anže Logar, ker ne bosta ne eden, ne drug, pač pa, kam bosta gravitirala. Samo še Levica ni desno, vse ostalo je neoliberalno. Da ima Golob v koaliciji Levico, je pomembno, ker je nekaj konceptualno pokazala. Idejo o dolgotrajni oskrbi. Zaradi tega norijo tisti, ki bi radi le maksimirali kapital.«