Kako naj država financira zasebno šolstvo?
Ob zaključku šolskega leta sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš posvetila vprašanju financiranja zasebnega šolstva.
Odpri galerijo
Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o financiranju zasebnega šolstva. FOTO: Delo
Ob koncu šolskega leta sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš posvetila temi zasebnega šolstva ter vprašanju, koliko naj država financira zasebno šolstvo in javne programe ter koliko neobvezni prosti program, ki ga izvajajo zasebne šole.
»V tej Sobotni prilogi imamo intervju z dr. Zdenkom Kodeljem, ki je strokovnjak, dolgoletni raziskovalec na pedagoškem inštitutu,« uvodoma pojasni Markeš, ki je s Kodeljo preiskal argumente za in proti stoodstotnemu financiranju programov zasebnih šol.
Doslej je država zasebne srednje šole financirala v višini do 85 odstotkov. Pritožniki so se obrnili na ustavno sodišče ter zahtevali stoodstotno financiranje. Te dileme so zdaj v obravnavi, predlagatelji pa so bili po Markeševih besedah krepko nepremišljeni ter ideološko zaslepljeni. »Skrbi me ustavno sodišče samo, saj je o isti zadevi odločalo že leta 2001 in je odločilo drugače, namreč da višina 85 odstotkov ni v neskladju z ustavo,« nadaljuje Markeš.
Žerdin opozori, da je pri zasebnem šolstvu nenavadna situacija, saj so pred vrati tudi šole, ki so iz drugačnih svetov, ki niso zahodnoevropski. Tu se po Markeševem mnenju prava vprašanja šele začnejo, saj ne gre za problematiko verske nestrpnosti ali ideologije, temveč za to, da imaš na eni strani dano pravico do svobodne izbire, po drugi strani pa imaš dolžnost države, da financira, kar je javno dobro.
***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
»V tej Sobotni prilogi imamo intervju z dr. Zdenkom Kodeljem, ki je strokovnjak, dolgoletni raziskovalec na pedagoškem inštitutu,« uvodoma pojasni Markeš, ki je s Kodeljo preiskal argumente za in proti stoodstotnemu financiranju programov zasebnih šol.
Doslej je država zasebne srednje šole financirala v višini do 85 odstotkov. Pritožniki so se obrnili na ustavno sodišče ter zahtevali stoodstotno financiranje. Te dileme so zdaj v obravnavi, predlagatelji pa so bili po Markeševih besedah krepko nepremišljeni ter ideološko zaslepljeni. »Skrbi me ustavno sodišče samo, saj je o isti zadevi odločalo že leta 2001 in je odločilo drugače, namreč da višina 85 odstotkov ni v neskladju z ustavo,« nadaljuje Markeš.
Žerdin opozori, da je pri zasebnem šolstvu nenavadna situacija, saj so pred vrati tudi šole, ki so iz drugačnih svetov, ki niso zahodnoevropski. Tu se po Markeševem mnenju prava vprašanja šele začnejo, saj ne gre za problematiko verske nestrpnosti ali ideologije, temveč za to, da imaš na eni strani dano pravico do svobodne izbire, po drugi strani pa imaš dolžnost države, da financira, kar je javno dobro.
Oglejte si tudi:
Od srede do srede: Javno ali zasebno šolstvo?
Od srede do srede: So evropske volitve uspeh ali neuspeh za listo SDS in SLS?
Od srede do srede: Koga bi vzeli v službo v evropski parlament?
Od srede do srede: Javno ali zasebno šolstvo?
Od srede do srede: So evropske volitve uspeh ali neuspeh za listo SDS in SLS?
Od srede do srede: Koga bi vzeli v službo v evropski parlament?
***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
